DZ je julija sprejel interventni zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti v zdravstvu, ki ga je v parlament vložila vlada. Ta med drugim na primarni ravni zdravstva uvaja nagrajevanje ob povečanih obremenitvah. Na podlagi zakona je vlada sprejela uredbi, ki sta bila v uradnem listu objavljeni 14. oktobra, v veljavo pa sta stopili dan pozneje.
Uredba o določitvi višine dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve in obseg dodatnega zdravstvenega kadra tako opredeljuje pogoje za dodatek za družinske ambulante. Višina dodatka je med drugim odvisna od obsega ekipe posamezne ambulante in števila preseženih glavarinskih količnikov (ti odražajo obremenitev zdravnika skozi število opredeljenih bolnikov ob upoštevanju njihove starostne in druge strukture) ter znaša največ 2000 evrov bruto na zdravstvenega delavca oz. zdravnika v ambulanti.
Koliko točno je to?
Druga od uredb pa določa merila za dodatek za zdravnike na primarni ravni v občinah z nižjo razvitostjo. Upravičeni zdravniki bodo prejeli od 200 do 500 evrov dodatka za polni delovni čas. Pri tem mora družinska oz. otroška ambulanta presegati 1895 glavarinskih količnikov, višina dodatka bo odvisna tudi od velikosti ekipe ambulante in koeficienta razvitosti občine. Do dodatka bodo ob izpolnjevanju meril upravičeni tudi ginekologi in zobozdravniki.
Rezerve za opredeljevanje dodatnih bolnikov majhne
Uredba, ki določa nagrajevanje ambulant na primarni ravni zdravstva, je v veliki meri nejasna, poleg tega pa zelo kratkotrajna in v tej obliki ne bo dosegla svojega namena, ocenjuje predsednik Sindikata zdravnikov družinske medicine Slovenije Praktik.um, družinski zdravnik Igor Muževič. "Osebno ocenjujem, da bodo morale občine prevzeti bistveno več pobude za zagotavljanje dostopnosti do osnovnega zdravstva. Tudi osebno se mislim angažirati, da se to uredi," je dodal.
Družinski zdravnik Rok Ravnikar, sicer predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, ocenjuje, da je malo verjetno, da bi se zaradi ukrepa zmanjšalo število posameznikov brez družinskega zdravnika. Upa, da se tega zavedajo tudi odločevalci.
"Že danes samo 150 od približno 1100 družinskih zdravnikov ne presega meje 1895 glavarinskih količnikov na tim, kar 600 družinskih zdravnikov pa presega celo 2400 glavarinskih količnikov na tim. Tako da so rezerve tudi teoretično zelo majhne," je poudaril in tudi sam ocenil, da kriteriji nagrajevanja niso jasni.
V Kranju padale odpovedi
Ob tem je spomnil, da so bili dodatki za zdravnike, ki imajo več opredeljenih bolnikov, v taki ali drugačni obliki v veljavi vse od dogodkov v Zdravstvenem domu (ZD) Kranj leta 2019, ko je večje število družinskih zdravnikov zaradi nezadovoljstva dalo odpovedi. A nikoli niso učinkovali na način, da bi bili zdravniki pripravljeni sprejeti več bolnikov: "Predvsem smo jih razumeli kot neko obliko pravičnega plačila za tiste, ki so imeli že pred tem veliko več opredeljenih pacientov."
Ga pa veseli, da sta bili uredbi končno sprejeti in objavljeni, saj je interventni zakon, na katerem temeljita, prejšnje nagrajevanje s koncem avgusta ukinil, do sprejetja uredbe pa je bilo nejasno, kaj se bo zgodilo v prihodnosti.
Odločitev o sprejemanju bolnikov v rokah vsake ambulante
"Podpiramo vse napore ministrstva, ki so usmerjeni k temu, da bi vsak državljan v Sloveniji imel izbranega osebnega zdravnika," je poudaril direktor ZD Maribor Jernej Završnik.
V ZD Maribor deluje 48 ambulant družinske medicine, prav vse pa presegajo 1895 glavarinskih količnikov, ker je sicer meja, pri kateri lahko družinski zdravniki nehajo sprejemati nove bolnike. Po njegovih besedah ambulante spodbujajo k opredeljevanju novih bolnikov, a bo odločitev na koncu v rokah ambulant.
Manevrskega prostora za nagovarjanje zdravnikov k opredeljevanju dodatnih bolnikov je sicer malo, saj vse tamkajšnje ambulante že sedaj dosegajo oz. presegajo kriterije nagrajevanja. "Vemo namreč, da našim zaposlenim ni prioriteta denar, pač pa urejeni pogoji in urejeni odnosi," je poudaril.
Telefonsko naročanje po novem ves čas
Od prejšnje sobote je v veljavi tudi dopolnjen pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov. Po novem morajo izvajalci na primarni ravni zdravstva telefonsko naročanje zagotavljati ves čas ordinacijskega časa ambulante, in ne zgolj v določenih terminih. Izvajalce zdravstvene dejavnosti je ministrstvo z dopisom že pozvalo, naj pravočasno in ustrezno prilagodijo organizacijo dela.
Muževič ocenjuje, da ambulante zaradi pravilnika ne bodo imele več dela, pač pa bo več slabe volje zaradi "večje telefonske dostopnosti na papirju, ki pa ne bo realizirana". Pravilnik je za ambulante na primarni ravni brez dodatne kadrovske okrepitve timov neizvedljiv in neživljenjski, pa ocenjuje Ravnikar.
