V imeniku sodnih izvedencev s področja klinične psihologije otrok in mladostnikov je trenutno le devet specialistov klinične psihologije. Na njihovo kronično pomanjkanje opozarjajo tako na sodiščih kot na centrih za socialno delo (CSD), kjer vodijo družinske spore in druge postopke, v katere so vključeni tudi otroci in mladostniki.
Težko dosegljivi, preobremenjeni, tudi odklonilni
»Naše sodišče s problematiko pomanjkanja izvedencev s področja klinične psihologije otrok in mladostnikov opozarja zadnjih pet let,« pravi direktor novogoriškega okrožnega sodišča Samo Turel. »Naše sodišče v zadnjih nekaj letih v letnem poročilu, ki je del poročila, ki ga pripravlja vrhovno sodišče, opozarja na potrebe po zagotovitvi dodatnih izvedencev te stroke,« dodaja Turel.
Pomanjkanje tovrstnih strokovnjakov v sodnih postopkih pomeni, da so tisti strokovnjaki, ki izvedenstvo opravljajo, težje dosegljivi, saj so obremenjeni z večjim številom odredb, kar postopke pred sodiščem podaljšuje. Včasih izvedenci zaradi preobremenjenosti izvedenstvo tudi odklonijo. »Do oktobra prihodnje leto imam v delu že pet zadev, zato novih primerov ne sprejemam več,« nam je dejal izvedenec za klinično psihologijo otrok in mladostnikov Ivan Kodelja iz Nove Gorice. Kot je dodal, nekateri izvedenci delajo še več primerov naenkrat. Povprečno naj bi bila čakalna doba za tovrstne strokovnjake vsaj eno leto.
Dolga pot do končne odločitve sodišča
»Opažamo, da se težava s pomanjkanjem sodnih izvedencev vleče že vrsto let in je na izvedensko mnenje vsako leto treba čakati dlje. Še bolj do izraza je prišlo z uveljavitvijo družinskega zakonika. V večini primerov se zelo dolgo čaka na izvedenska mnenja,« ugotavlja Patricija Može, direktorica CSD Severna Primorska.
Kot dodaja, problematika izvedencev neposredno ne podaljša dela na CSD, ki svoje mnenje poda v točno določenem času in ne čaka na mnenje izvedenca. »Je pa sodni postopek zaradi pomanjkanja izvedencev posledično zelo dolg, življenje udeležencev spora pa je navadno urejeno z začasno odredbo. Začasna odredba lahko velja tudi leto dni ali več, kar gotovo ni koristno v družinskih sporih,« pojasni. Otroci v času trajanja začasnih odredb rastejo, življenje teče dalje, »v tem času pa lahko pride do odtujevanja otrok od drugega starša, do raznih stisk, težav ... Ob končni odločitvi sodišča je lahko dejansko stanje udeležencev povsem drugačno, kot je bilo ob začetku spora na sodišču,« našteje.
Čakanje na mnenje vpliva na počutje otrok
Brez dvoma pa pomanjkanje izvedencev in z njim povezano trajanje postopkov na sodišču vpliva na počutje otrok v družini. Ti so posledično več časa izpostavljeni škodljivi družinski dinamiki. V zapletenih družinskih razmerah je hitra pridobitev izvedenskega mnenja ključen del na poti do razrešitve stiske udeleženih. »Predvsem imamo v mislih stisko otrok, ki jih je doletela velika (neljuba) sprememba, in ureditev družinskih razmerij v čim krajšem možnem času je bistvena, da se tem otrokom vzpostavi varno, predvidljivo življenjsko okolje, ki je predpogoj za njihov zdrav psihofizični razvoj,« oriše. Prav s tem ciljem se na CSD trudijo, da postopke skrajšajo z vključevanjem psihologov v obravnavno otrok. V primerih, ko je zapletenost odnosov in širša družinska problematika vseobsegajoča, pa se mnenju ustreznih izvedencev ni mogoče izogniti.
»Sodišču izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca klinične psihologije predlagamo le v primerih, ko ocenimo, da je zaradi zaščite koristi otroka nujno potrebno, da izvedensko mnenje poda izvedenec klinične psihologije, ki ima specifično strokovno znanje,« poudarja Patricija Može. CSD se odloči izvedenca predlagati tedaj, ko za podajo mnenja o koristi otrok ne zadoščajo znanja in usposobljenosti strokovnih delavcev CSD. »Mnenje izvedenca tako za sodišče sicer ni zavezujoče, je pa res, da sodišče izvedenskemu mnenju praviloma sledi. Zaradi pomanjkanja izvedencev sodišče želi od CSD, da se opredeli tudi v izjemno težkih zadevah, kar pa ni v redu, saj na CSD ne razpolagamo s specialnimi znanji, s katerimi razpolagajo izvedenci,« sklene.
To ni le težava pravosodja
Kot so potrdili na ministrstvu za pravosodje, ki je pristojno za imenovanje sodnih izvedencev, so jih s problematiko pomanjkanja kliničnih psihologov oziroma sodnih izvedencev za področje družinskih razmerij podrobneje seznanili že leta 2010. Prizadevajo si, da bi stanje izboljšali. »V Sloveniji nimamo zadostnega števila specialistov klinične psihologije, izmed katerih bi lahko imenovali sodne izvedence. Stanje je posledica neurejenega financiranja specializacij klinične psihologije,« pravijo na ministrstvu.
Doslej so sprejeli nekatere ukrepe, ki izboljšujejo položaj imenovanih sodnih izvedencev, pripravljajo tudi evidenco, na podlagi katere bodo sodišča seznanjena z obremenjenostjo posameznega sodnega izvedenca.
V zapletenih družinskih razmerah je hitra pridobitev izvedenskega mnenja ključen del na poti do razrešitve stiske udeležencev, a žal je to mnenje včasih težko dobiti v kratkem času.
Ministrstvo je pri imenovanju sodnih izvedencev vezano na vloge strokovnjakov, ki so zainteresirani za opravljanje izvedenskega dela in hkrati izpolnjujejo pogoje ustreznega strokovnega znanja in praktičnih izkušenj ter sposobnosti za to področje, z ustrezno izobrazbo (zaključen dodiplomski univerzitetni študij psihologije ter opravljena specializacija iz klinične psihologije, ki se zaključi s specialističnim izpitom) in šestletnimi delovnimi izkušnjami s tega področja.
Kot poudarjajo, to ni samo težava pravosodja, temveč gre v osnovi za problem nezadostnega števila specialistov klinične psihologije v državi, zato bodo kmalu oblikovali medresorsko delovno skupino, ki bo (po)iskala možne rešitve za odpravo tega problema.
