Kaj se dogaja z nekdanjo kavarno Jadran, zdaj restavracijo Proteus, je pred kratkim na seji postojnskega občinskega sveta vprašala svetnica Viktorija Kukanja. Po njenih besedah se domačini zgražajo, da je takšen lokal v središču mesta že toliko časa zaprt. Če je bila v koronski sezoni 2020 odločitev za zaprtje zaradi zmanjšanja obiska razumljiva, po dveh letih, ko so se turisti vrnili, kar potrjujejo tudi številke, ni več.
Je krivo pomanjkanje kadra?
Župan Igor Marentič je odvrnil, da se o tem vsi sprašujejo, in razlog pripisal težavam s pridobitvijo kadra, ki bi bil pripravljen delati v gostinstvu. Občina je odgovor na vprašanje, zakaj lokal že tretje leto ostaja zaprt, poskušala pridobiti tudi neposredno od lastnika, družbe Postojnska jama oziroma podjetja Batagel & Co., od koder pa so občini odgovorili le, da gre za informacije poslovne narave, ki jih ne želijo razkriti javnosti. S podobnimi vprašanji smo se na družbo Postojnska jama, ki je pred časom odpuščala, obrnili tudi mi, vendar odgovora
(še) nismo prejeli. Tako ostaja nejasno, ali je odločitev poleg kadrovske problematike povezana tudi s (pre)slabim poslovanjem lokala, ki so ga temeljito prenovili pred približno desetletjem, oziroma, kot očitajo nekateri, preslabo povezanostjo Postojnske jame z mestom.
V vrsti čakali na mizo
V letošnji sezoni, ki je bila na Postojnskem po zasedenosti zelo dobra in celo nad pričakovanji, tudi pri Postojnski jami, so, kot je dejala Kukanja, »čast reševali trije ali štirje ponudniki gostinskih storitev, ki pa niso mogli sprejeti vseh gostov«. Ti so morali tako ponekod celo v vrsti čakati na prosto mizo, kar potrjuje, da je bil obisk dober, a da mu ponudba ni sledila. Špela Peric, vodja Organizacijske enote (OE) Turizem na postojnskem zavodu Znanje, je pojasnila, da so v primerjavi z drugimi mesti, kjer nekatere gostilne po pandemiji sploh niso več odprle vrat, v Postojni to storile vse gostilne in restavracije, le
restavracija Proteus ostaja zaprta že tretje leto zapored. Na to pa nima vpliva ne Občina Postojna ne OE Turizem na Zavodu Znanje, je dejala. V začetku poletja sta bila sicer dva lokala zaradi pomanjkanja kadra zaprta po teden dni. Lastnika sta se namreč odločila zaposlene poslati na zaslužen dopust, brez katerega do glavne sezone v avgustu ne bi zdržali. Perečo problematiko pomanjkanja kadra v gostinstvu bo, kot pravi, treba reševati na nacionalni ravni, medtem ko je naloga OE Turizem postaviti čim boljše temelje za trajnostni razvoj destinacije, vključno z gostinsko ponudbo, za kar si med drugim prizadevajo z organizacijo različnih izobraževanj in delavnic za ponudnike.
Po pandemiji povečevanje kakovosti
Kot ugotavlja Špela Peric, je bila Postojna v letošnji glavni turistični sezonski skoraj že preobremenjena s turisti. Izziv pa ostaja oblikovanje čim kakovostnejše dodatne turistične ponudbe, ki bi zdaj pretežno tranzitne goste zadržala dlje. V zadnjih nekaj letih je Postojna dobila kar nekaj novih turističnih produktov, ki temeljijo predvsem na doživetjih narave (kolesarska vodenja, tematske poti, opazovanje gozdnih živali, gozdni trekingi...), prav tako lahko gostje tako v mestu kot na podeželju dobijo vrhunsko ponudbo domače kulinarike, kakovost pa se na splošno še izboljšuje, je poudarila Špela Peric. »Trend povečevanja
kakovosti je zelo izrazito mogoče opaziti po pandemiji, saj se turistični ponudniki, vključno z gostinskimi, zavedajo, da gostje iščejo, želijo in zahtevajo kakovost na vseh področjih, kar vključuje tudi kakovostno domačo kulinariko,« je poudarila vodja OE Turizem.
