"V resnici si danes ne moremo privoščiti, da z vrha ne bi odšli z zelo jasnim sporočilom. S sporočilom, da je Evropska unija enotna o tem, kako se sooča z energetsko krizo, in s sporočilom, da bodo cene v bodoče stabilne, da bosta plin in električna energija na razpolago tako za potrošnike kot tudi za industrijske odjemalce in da bodo trgi delovali," je povedal Golob.
Po njegovih besedah se namreč danes nahajamo v položaju, ko je zelo težko predvideti karkoli, vse pa se začne na trgih. Zato bo glavna razprava potekala o tem, kako v hitrem obdobju regulirati cene in trge, zato da bomo to zimo imeli normalne, stabilne cene.
Premier pričakuje, da bodo voditelji dosegli kompromis, na kar kažejo tudi pogovori v okviru evropske liberalne politične skupine Renew pred vrhom. V tej skupini je tudi nizozemski premier Mark Rutte, Nizozemska pa skupaj z Nemčijo in Avstrijo velja za glavno nasprotnico poseganja na trg.
Nasprotja so po Golobovem mnenju premostljiva, saj gre morda za nerazumevanje ali pa šum v komunikaciji, kaj prinese posamezen ukrep. Z jasno definicijo bi lahko tudi oziroma predvsem Nemčijo uspeli pridobiti na svojo stran. Nizozemski premier je na primer razumel, da obstaja pomembna razlika med splošno kapico in kapico, ki preprečuje dvige cen ter odboj cen, je dejal slovenski premier in dodal, da imajo na mizi dva predloga. Enega je predstavila Evropska komisija, drugi pa je predlog predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela. Ta gre bistveno dlje od predloga komisije, je pojasnil in dodal, da ga skupaj podpira 16 držav članic, tudi Slovenija.
Michelov predlog v nasprotju s predlogom komisije predvideva dinamično kapico za omejitev špekulativnih dvigov cen na plinskem trgu. Poleg tega pa predvideva uvedbo cenovne kapice za plin, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije. Gre za t. i. iberski model omejevanja cen plina za proizvodnjo elektrike. Tu je po navedbah komisije odprtih še nekaj vprašanj, zaradi česar ga ta ni vključila v svoj predlog. "Ti dve novosti v Michelovem predlogu v resnici stabilizirata oba energetska trga - plinskega in električnega. In stabilizirata ju takoj, ne za prihodnjo sezono," je poudaril Golob.
Industrija zahteva ukrepanje
Takojšnje ukrepanje je nujno predvsem zaradi industrije, ker industrijski odjemalci po celi Evropi čakajo jasno sporočilo, s kakšnimi cenami lahko načrtujejo proizvodnjo, kako naj sestavijo poslovne načrte, je poudaril. Ta odgovor morajo dobiti v roku v naslednjega tedna ali dveh, najprej na evropski ravni, nato pa še na nacionalni. V Sloveniji ga bodo prejeli v 14 dneh, je zagotovil.
Predsednik slovenske vlade je poudaril tudi pomen solidarnosti med državami članicami pri oskrbi s plinom. Pozdravil je predlog Evropske komisije, ki predvideva pripravo standardnega sporazuma, v skladu s katerimi bi države članice v primeru izrednih razmer prejele plin od drugih, tudi če nimajo sklenjenega solidarnostnega sporazuma. Trenutno je med članicami sklenjenih šest tovrstnih sporazumov, enega sta sklenili Slovenija in Italija.
