Cene za preskrbo končnih odjemalcev določajo dobavitelji in so odvisne od mnogih dejavnikov. Poleg specifik trgovanja v Evropi so to med drugim borzne strategije dobaviteljev in njihove strategije nakupovanja in prodaje potrebnih količin za svoj nakupni oz. prodajni portfelj, v torkovi objavi piše ministrstvo.
"Borzne cene zelo nihajo, se spreminjajo, medtem ko prodajne cene dobaviteljev nihajo malo oziroma skoraj nič. Cilj odjemalcev je stabilna in čim nižja cena. In cilj dobaviteljev je, da to odjemalcem tudi ponudijo, saj si želijo pridobiti ali obdržati odjemalca. Vpliv trenutnih borznih cen na cene, ki jih odjemalci plačujejo, ni zvezen. Borzna nihanja se v določeni meri lahko odražajo pri npr. letnih pogodbah z velikimi odjemalci, medtem ko pri pogodbah za nedoločen čas pri gospodinjskih odjemalcih te povezave običajno ni," pravijo in dodajajo, da končni računi za elektriko poleg stroška za energijo nenazadnje vključujejo še omrežnino in prispevke.
Edino merilo
Zato je treba pri takšnih in drugačnih meddržavnih primerjavah izjemno previden, poudarjajo. "Edino merilo za primerjave cen za preskrbo končnih odjemalcev med državami so verificirani podatki evropskega statističnega urada Eurostat," navajajo.
Podatki Eurostata kažejo, da je bila cena slovenske domače proizvodnje v avgustu letos po indeksu rasti od leta 2015 pod povprečjem EU, maloprodajne cene, ki vključujejo vse davke in dajatve, pa v prvi polovici leta 2022 za gospodinjstva 139 evrov na megavatno uro (MWh), kar Slovenijo uvršča v spodnjo tretjino držav članic z najcenejšo elektriko, za industrijo pa 193 evrov na MWh, kar Slovenijo uvršča v spodnjo polovico držav članic z najcenejšo elektriko.
"Če se kljub vsemu pristane na to, da so visoke borzne cene določeno merilo za neustrezno primerjavo, se upravičeno postavlja vprašanje, kako dobri morajo biti šele trgovci oziroma dobavitelji, da te višje borzne cene v državi ali borzni coni prelevijo v eno najnižjih končnih maloprodajnih cen, ki jih nazadnje plačajo odjemalci, trgovci pa imajo ob tem še visoke dobičke," izpostavljajo.
Največkrat najvišje v Italiji
Pri trgovanju z električno energijo na energetskih borzah gre za različne produkte in različne vrste trgovanja - tako časovno, krajevno kot funkcijsko.
Borzne cene se npr. za dan vnaprej v vsej Evropi nenehno neprekinjeno spreminjajo. Včasih so višje v Franciji, včasih v Nemčiji, največkrat pa so najvišje v Italiji, pravi ministrstvo in pojasnjuje, da je Evropa razdeljena na t. i. cenovne cone.
V teh conah se borzne cene gibljejo na podlagi ponudbe in povpraševanja, nihajo in niso enake. Različne cene med conami narekujejo omejitve med čezmejnimi zmogljivostmi, ki pa tudi niso brezplačne. "Če bi bilo električnih povezav med državami zelo (ali dovolj) veliko, bi imela vsa Evropa enotne borzne cene. Tako pa je prenos energije iz ene v drugo cono količinsko omejen, pogojen z zmogljivostmi in posledično so tudi cene različne oz. je med conami cenovna različnost. Trend gibanja cen je večinoma enakosmeren, ampak tudi ne zmeraj," pojasnjujejo.
Slovenska borzna cena je običajno nekoliko nižja od italijanske in nekoliko višja od avstrijske, se pa to spreminja, posebej ob določenih izrednih okoliščinah. Prav tako je treba razlikovati med cenami na t.i. sprotnem trgu, na trgu za dan vnaprej in na t. i. terminskih trgih za določeno obdobje v prihodnosti.
"Gre za različne vrste borznega trgovanja in znotraj tega še različne časovne produkte, ki se na takšen način tržijo. Razlikovati je treba tudi med borznimi cenami za pasovno energijo in vršno energijo, nočno energijo itd. Za vse te borzne produkte je drugačna borzna cena. Razlike so lahko bistvene. Na primer, na eni borzi je lahko pasovna energija cenejša, na drugi borzi pa vršna in nočna. S kombinacijo produktov se lahko tako včasih doseže celo obraten učinek," navajajo.
Pomembno je tudi, dodajajo, da ceno na borzi oblikuje že zelo majhna količina obsega trgovanja z energijo, kar sploh v časih visokih cen, kjer zaznavajo, da ni velikega obsega količin, s katerimi se trguje, še posebej vpliva na ceno nekega premalo likvidnega produkta in s tem na ceno tega produkta. To še posebej velja za tako imenovane majhne borze oz. borze na majhnih trgih. Te pa hkrati niso reprezentativne za dejansko stanje za realne cene v tej coni, pravi ministrstvo.
