Osovraženi direktor televizije je namreč na seji dopisniške komisije RTV-ja predlagal, da bi dve novinarski ekipi napotili v Kijev in Teheran. Ob tem je izpostavil, da bi tja lahko odšli novinarki Ksenija Horvat in Helena Milinković. Obe novinarki sta med bolj vidnimi predstavnicami stavkajočih, ki opozarjajo na politične pritiske in škodljivo ravnanje vodstvene garniture. Na ta način bi se Urbanija vsaj začasno znebil dveh močnih nasprotnic.
Zaposleni na RTV so se že odzvali na njegove predloge in objavili zapis, ki ga objavljamo v celoti:
»Ko direktor Televizije Slovenija Uroš Urbanija napiše tvit, v katerem »upa, da bo TV Slovenija kmalu imela svojega poročevalca s Kijeva in Teherana,« ter doda, da »ni pretiranega navala za ti dve službeni poti,« pozabi povedati bistvo – da ne ve, kaj govori. Oziroma so v ozadju neki drugi interesi. Kot nekdanji lektor za slovenski jezik na univerzi La Sapienza v Rimu je očitno tudi pozabil, da se pravilno napiše iz Kijeva.
UKRAJINA
TV(it) direktor Urbanija bi rad enemu izmed novinarjev v televizijski zunanjepolitični redakciji odredil odhod v Ukrajino za tri mesece. Odziva med novinarji ni, ker Urbanija nima odgovora na nobeno ključno vprašanje o službeni poti na vojnem območju.
- Uroš Urbanija ni zagotovil snemalca oziroma dveh, ki bi bila pripravljena na pot z novinarjem za tri mesece na vojno območje.
- Uroš Urbanija ni niti omenil, da bi ekipo spremljal varnostni strokovnjak (ang. security advisor). To je poročevalski minimum vseh svetovnih televizijskih hiš, ki naredijo vse, da se njihov novinar z vojnih žarišč ne bi vrnil v krsti. BBC, na katerega se »generalno vodstvo« tako rado sklicuje, ima ljudi s tovrstnim znanjem celo zaposlene, Sky News je prav z ukrajinskega terena objavil članek, da so ti ljudje ključni, da lahko novinarji opravljajo svoje delo in preživijo. Kakšno je delo varnostnega strokovnjaka, še bolj nazorno opiše videoposnetek New York Timesa. Medtem ko novinarka in snemalec snemata dogajanje ob eksploziji, jima strokovnjak za varnost naroča, naj se ne premikata in oskrbuje ranjence. A ti ljudje stanejo, varnost stane. Po informacijah naših virov približno tisoč dolarjev na dan. Po svetu obstajajo številne agencije, ki ponujajo tovrstne storitve: varnostni svetovalec išče najbolj varne poti za premikanje, zna nuditi prvo pomoč, ima močne povezave z obveščevalnimi službami itd. (TUKAJ). Je Uroš Urbanija omenil, da bi za ekipo na ta način poskrbel? Ni. Še za zavarovanje (ki je za odhod na vojno območje izjemno drago), ga je bilo treba opozoriti. Mimogrede, tudi slovenska komercialna televizija je ob začetku vojne v Kijevu imela varnostnega svetovalca.
- Uroš Urbanija bo najbrž v nadaljevanju rekel, da sta šla novinarja Valentin Areh in Karmen W. Švegl brez varnostnega strokovnjaka na vojno območje. Res je, tako sta se sama odločila in lahko gresta znova, kdo drug pa morda pričakuje kaj več varnostnih zagotovil.
- Uroš Urbanija kot direktor vsekakor tudi nima pristojnosti, da mimo urednika uredništva in odgovorne urednice novinarjem odreja službene poti. Odgovorna urednica Jadranka Rebernik pa na predloge zunanjepolitične redakcije o službenih poteh v minulih mesecih sploh ni odgovarjala.
IRAN
TV(it) direktor Urbanija bi rad poslal novinarja tudi v Iran, ker se »tam veliko dogaja«. In zakaj ni odziva v zunanjepolitični politični redakciji?
- Iran je država v Aziji. V Aziji je RTV Slovenija pod Urošem Urbanijo odprla novo dopisništvo za »zanesljivo« novinarko Karmen W. Švegl. Dopisništvo se nahaja v Bangkoku in dopisnica je preverjala, kakšne so možnosti za vstop v državo, kjer že sicer veljajo stroge omejitve za tuje novinarje. Kaj to pomeni? Da vsakemu Irancu, ki se pogovarja s tujim novinarjem, grozi zaporna kazen. Skoraj nobena tuja, sploh pa zahodna medijska hiša v Iranu trenutno nima dopisnika, v državo ni mogoče vstopiti.
- Po uradnem preverjanju je jasno, da novinarskega vizuma za vstop v Iran ni mogoče dobiti. Pozor, ne govorimo o tem, da ga je težko dobiti, ni ga mogoče dobiti.
- Uroš Urbanija ni zagotovil snemalca oziroma dveh, ki bi bila pripravljena oditi z novinarjem za en mesec na izjemno nepredvidljivo območje.
- V Iranu občasno ni internetne povezave. Tudi če bi novinar, recimo z izjemno tveganim lažnim turističnim vizumom prišel v Iran, ne bi mogel ničesar posredovati v Slovenijo.
- In še ponavljajoči se nesmisli: ni urejenega varnostnega svetovalca, ni urejenega zavarovanja in Uroš Urbanija nima pristojnosti, da odloča o službenih poteh.
Zakaj se torej Uroš Urbanija iznenada tako zelo zanima za zunanjo politiko in razmere v svetu? V ozadju je seveda zlovešč načrt. Še preden se je lotil novih pritiskov in diskreditacij televizijske zunanjepolitične redakcije na Twitterju, je že na nedavni seji dopisniške komisije RTV-ja (za dopisništva na tujem) predlagal obe poti v Kijev in Teheran. In se navdušil, da bi lahko tja napotili kolegici Heleno Milinković in Ksenijo Horvat. Kako predvidljivo in politikantsko – toliko o velikem interesu TV(it) direktorja za pomembne mednarodne dogodke."
Urbanija je na zapis odgovoril, z objavo na omrežju tviter, da sivsak normalen novinar želi poročati s kraja dogodka. In da naj bi se v Kijev odpravljala nekdanja urednica informativnega programa Manica Ambrožič. Neuradno smo izvedeli, da tudi ta navedba Uroša Urbanije ne drži.
