Predsednik DS Alojz Kovšca je uvodoma povedal, da je bila glavna varnostna skrb zadnjih let epidemija covida-19, zato nihče ni predvidel, da bo poglavitno varnostno vprašanje postala vojaška agresija Rusije nad Ukrajino. Posvet je kljub temu usmerjen v nič manj nevarno kibernetsko vojno, ki poteka v ozadju tega spopada. Kovšca je kot njene primere navedel vplivanje hekerjev na volitve, napade na poslovanje podjetij in bank ter na občutljivo energetsko infrastrukturo. Država mora zato izkazati skrb, da je nacionalni organ za informacijsko varnost pod okrilje uprave za informacijsko varnost kadrovsko, finančno, strokovno in tehnološko ustrezno okrepljen.
Dekan Fakultete družbene vede Iztok Prezelj je opozoril, da so kibernetski napadi vse bolj inovativni, sofisticirani in pogosti. Vse več je področij, kjer je mogoče te napade vršiti, s tem pa se povečuje tudi možnost, da lahko zadajo veliko škodo. "Če nam zmanjka elektrike za 14 dni, smo na poti v srednji vek oziroma vsaj v obdobje pred prvo svetovno vojno," je ponazoril. Ob tem meni, da kibernetska varnost ni nek cilj, temveč je pot - kako zgraditi kompleksen in večnivojski obrambni sistem.
Notranja ministrica Tatjana Bobnar je dejala, da si na notranjem ministrstvu prizadevajo za dobro sodelovanje z drugimi podsistemi nacionalne varnosti. "Brez lažne skromnosti lahko rečem, da je varnostna situacija v naši državi dobra in stabilna, kljub temu pa to ne pomeni, da se ni treba zavedati groženj," je dejala. Med grožnjami je naštela organiziran kriminal, terorizem, radikalizacijo, hibridno delovanje kibernetskih groženj, epidemijo, klimatske spremembe in energetsko krizo. Vlogo policije v odgovoru na te grožnje ne vidi kot kaznovalne institucije, temveč kot takšno, ki je ljudem v pomoč in oporo. Moč policije je odvisna od javnega odobravanja njenega obstoja, njenih dejanj in njenega vedenja, je Bobnarjeva opisala filozofijo, ki je znana kot "policija s privolitvijo" in so jo razvili v Londonu konec 19. stoletja.
Obrambni minister Marjan Šarec pa je zagotovil, da so na ministrstvu za obrambo, ki upravlja s podsistemoma obrambe ter zaščite in reševanja, resno pristopili k prilagoditvi na varnostne izzive. Slovenija je namreč občutljiva zaradi svoje geografije - velikosti ozemlja, omejenosti naravnih virov, ozemeljske prehodnosti in vpetosti v mednarodno okolje, je naštel. Hibridne grožnje namreč niso nove oblike groženj, ampak implikacije že obstoječih subverzivnih oblik, katerih hitrost, obseg in pogostost pojavljanja so se s pomočjo sodobnih tehnologij okrepili, je definiral Šarec. Pri tem so večdimenzionalne in horizontalno razpršene, zajemajo pa lahko več različnih družbenih ravni, od politično-diplomatskega, informacijskega, vojaškega, gospodarskega, finančnega, obveščevalnega in pravnega vidika, "pri čemer je vsak hibridni scenarij lahko drugačen." Šarec odgovor na to vidi v utečenosti kriznega upravljanja in vodenja, ki ga je treba ves čas dopolnjevati, posodabljati in preverjati na nacionalnih, evropskih in vajah v sklopu zveze Nato. Pri tem bi se oprl tudi na umetno inteligenco, s pomočjo katere bi država lahko hibridne grožnje do neke mere napovedovala.
