Slovenske avtoceste in hitre ceste so različno obremenjene, ponekod je prometa malo, na določenih odsekih pa zelo veliko. »Najmanj obremenjeni sta avtocesta A3 (11,3 kilometrov dolga avtocesta med razcepom Gabrk pri Divači, mimo Sežane do Fernetičev) in hitra cesta H4 (42,1 km dolga štiripasovnica po Vipavski dolini med razcepom Nanos in opuščenim mejnim prehodom Vrtojba), najbolj pa je obremenjena ljubljanska obvoznica in avtocesta A1 med Mariborom in razcepom Nanos,« so nam povedali na Darsu. Če se vam zdi, da je tovornega prometa na naših cestah vedno več, se ne motite, čeprav promet raste dokaj enakomerno. Edina razlika se je zgodila med pandemijo, v letih 2020 in 2021, ko je tovorni promet še naprej rasel, osebni pa padal. Zdaj, v letu 2022, pa se je osebni promet vrnil na raven iz leta 2019, tovorni pa je za 4 odstotke višji kot v letu 2019. «Ceste so bolj obremenjene kot med pandemijo. So približno enako obremenjene kot v letu 2019. Najbolj obremenjena je zahodna ljubljanska obvoznica,« povedo na Darsu.
Prisotnost avtocestne policije pozitivna, a so je del vseeno ukinili
Ni skrivnost, da poškodbe na vozišču povzročajo predvsem pretežka tovorna vozila. S tovornimi vozili sta sicer, kot je znano, najbolj obremenjeni štajerska in primorska avtocesta. Čeprav so cestninski prihodki od tovornega prometa večji kot od e-vinjet, pa na Darsu pravijo, da se zavedajo, da ima povečano število tovornjakov številne negativne posledice. »Dejstvo je, da težki tovornjaki zmanjšujejo pretočnost, zmanjšujejo oziroma ogrožajo prometno varnost, uničujejo ceste in onesnažujejo okolje bistveno bolj kot promet z osebnimi vozili. Težki tovornjaki naj bi na primer glede na tuje raziskave ceste obremenjevali kar 40.000-krat bolj od osebnih avtomobilov,« pojasnijo. Te pretežke tovornjake je izločala avtocestna policija. »Z nadzorom avtocestne policije se je občutno zmanjšalo število pretežkih tovornih vozil, ki uničujejo vozišče (manj poškodb infrastrukture pomeni manjše stroške vzdrževanja, manj del in zaradi tega manj oviranja prometa oz. njegovo večjo pretočnost). Primerjava stanja v prvih šestih mesecih letošnjega leta s prvimi šestimi meseci v letu 2019, torej v predcovidnem času, na območju ljubljanske specializirane enote avtocestne policije kaže, da se je prepolovilo število pretežkih tovornih vozil.«
Tretji pas na 'primorki' in 'štajerki', vplesti bi se morala tudi država
Kakšne ima torej Dars dolgoročne načrte za slovenske avtoceste in hitre ceste – se bodo gradile nove, bodo dogradili še en pas, za tovorna vozila? Na Darsu pojasnjujejo, da že izvajajo nekaj ukrepov za boljšo pretočnost, kar nekaj pa je predvidenih v bližnji prihodnosti. Tako so januarja 2021 vzpostavili prepoved prehitevanja tovornih vozil na avtocesti A1 med Šentiljem in Koprom, od novembra lani pa prepoved prehitevanja tovornih vozil čez dan (med 6. in 18. uro) - velja tudi na ostalih avtocestah in hitrih cestah. »Prepoved prispeva k večji varnosti in pretočnosti prometa, saj težka tovorna vozila s prehitevanjem ne zavirajo več prometnega toka na prehitevalnem pasu. Za nadzor spoštovanja prepovedi prehitevanja tovornih vozil je pristojna policija,« pravijo, a najbolj razveseljiva je novica o novih cestnih pasovih.
Za vožnjo po levem pasu, če ne prehitevate, globa 150 evrov
Če ste reden voznik ali voznica na avtocesti, ste zagotovo že opazili, da mnogi radi vozijo le po levem pasu – tudi takrat, ko desni pas ni popolnoma zaseden z tovornjaki. Tako se še dodatno povečujejo zastoji, vožnja je lahko počasnejša od predpisanih 130 km/uro. »Glede vožnje po prehitevalnem pasu pojasnjujemo, da se v družbi Dars ves čas trudimo ozaveščati uporabnike tudi o vožnji po desnem pasu in prehitevanju po levem. Jeseni leta 2019 smo v sodelovanju z AVP, Policijo in Zavodom reševalni pas pričeli celo z obsežnejšo akcijo ozaveščanja »Vozi desno, prehitevaj levo!«, s katero smo želeli dvigniti vozniško kulturo. Dejstvo je, da je na prometno bolj obremenjenih odsekih slovenskih avtocest, kot sta na primer primorska in štajerska avtocesta (zlasti proti Ljubljani), prehitevalni pas vedno zaseden z vozili, tudi ko na voznem pasu ni gneče niti tovornih vozil. Vožnja po prehitevalnem pasu avtoceste, ko voznik nikogar ne prehiteva, je prekršek, ki se kaznuje z globo 150 evrov – izrekanje globe za tovrstne prekrške je sicer v pristojnosti policije. Tako početje namreč zmanjšuje pretočnost prometa, levi prometni pas postane počasnejši pas, kar povzroča še dodatne težave.«
Na avtocesti in hitrih cestah so ves čas potrebna vzdrževalna dela, saj so nekateri avtocestni odseki dokaj dotrajani in potrebni obnove. Ker si tudi na Darsu želijo, da bi se uporabniki vozili po čim novejših in boljših avtocestah, »v družbi Dars stremimo k temu, da vsa večja obnovitvena in vzdrževalna dela prilagajamo količini prometa, tako se na primer dela na primorskem in gorenjskem avtocestnem kraku se izvajajo po koncu turistične sezone,« so nam še povedali na Darsu.
