Začenja se reševanje Geoplina, verjetno največja finančna operacija, povezana s slovensko energetiko, v zgodovini Slovenije. Najpozneje do konca meseca bo tako znano, koliko denarja bo morala država vložiti v reševanje največjega domačega trgovca s plinom. Po prvotnih ocenah bi morala v Geoplin vplačati 100 milijonov evrov dodatnega kapitala. Toda Petrol, dosedanji večinski lastnik, je že pred dnevi Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) sporočil, da Geoplin za zagotovitev stabilnega poslovanja potrebuje 250 milijonov evrov. Po nekaterih ocenah bi bila lahko ta številka še višja, pri čemer naj bi se celo iz dneva v dan spreminjala. Do zdaj nikoli ni bilo natančno jasno, zakaj se je Geoplin čez noč znašel v velikanskih finančnih in likvidnostnih težavah. Te so na plan prišle konec prejšnjega meseca, ko se je Petrol čez noč odločil zamenjati dotedanjo glavno direktorico Geoplina Vanjo Lombar. Toda po podatkih, ki smo jih uspeli pridobiti, so te težave precej starejšega datuma. Izvirajo namreč iz Geoplinovega trgovanja s plinom iz Rusije. Družba tako zdaj plačuje ceno za odločitve, ki so se pred tremi leti še zdele ekonomsko logične. Zdaj se ji zaradi prekinitve dobav iz Rusije vračajo kot bumerang. Še pomembneje, ogrozile bi lahko tudi načrtovani nakup plina iz Alžirije, s katerim bi si Slovenija prihodnje leto zagotovila stabilno oskrbo ne glede na dogajanje v Ukrajini.
Kaj je šlo narobe v Geoplinu?
Geoplinov poslovni model je načeloma preprost. Družba kupuje zemeljski plin v tujini, od tega daleč največ v Rusiji in na vozlišču v avstrijskem Baumgartnu. Nato ga prodaja podjetjem v Sloveniji in z njim trguje na mednarodnih borzah. To ji je vrsto let prinašalo stabilni dobiček. Leta 2018, ko je Geoplin vodil Boštjan Napast, je tako z ruskim Gazpromom podpisala dolgoročno pogodbo o dobavi 600 milijonov standardnih kubičnih metrov zemeljskega plina letno. Gre za več kot polovico slovenske letne porabe. S tem je imel Geoplin zagotovljen dolgoročni vir. To je pomenilo, da se je lahko z nekaterimi velikimi odjemalci v Sloveniji dogovoril o dolgoročni dobavi plina po vnaprej določenih cenah. Toda v Geoplinu so že pred leti v dolgoročno zagotovljenem viru iz Rusije videli tudi priložnost za dodatne zaslužke. Plina namreč niso zgolj dobavljali največjim strankam, ampak so ga tudi preprodajali s terminskimi pogodbami. Te jih bodo letos udarile po bilancah.
Terminske pogodbe za plin izkopale luknjo
Kje se je torej zalomilo? Leta 2019, ko je Geoplin še vedno vodil Napast, so se v družbi odločili, da bodo Gazpromu plačali predujem za dobavo plina, ki ga niso v celoti prevzeli. Manjkajoči plin, ki so ga dobavili strankam, so raje ceneje kupili na trgu, dogovorjene količine od Gazproma pa začasno pustili v Rusiji. Po dogovoru bi jh moral Geoplin prevzeti do konca leta 2022. Za to ima torej še slabe tri mesece časa. Tu pridemo do bistva: ker so Rusi praktično zaustavili dobave plina v Evropo, je postalo jasno, da Geoplin teh količin plina iz Rusije do konca leta ne bo dobil. Ker jih mora še vedno dobaviti svojim strankam, to pomeni, da jih mora nabaviti drugje - na dnevnem trgu, kjer so trenutne cene desetkrat višje od tistih iz pogodb z Rusi. V številkah: konec lanskega leta je imela Geoplin za 12 milijonov evrov predujmov »do podjetij iz Ruske federacije, Ukrajine in Belorusije oziroma do podjetij z ruskim kapitalom«. Če bi torej Geoplin za preostale količine plina iz Rusije po terminski pogodbi iz 2019 plačal 12 milijonov evrov, ga bo zdaj to po cenah iz prejšnjega tedna stalo od 110 do 120 milijonov evrov. Še eno dejstvo ne gre na roke Geoplinu – po naših podatkih mora izpolniti vse obveznosti do strank, saj po pogodbah z njimi pri prekinitvi dobav iz Rusije ne gre za »višjo silo«.
Napast: Geoplin sem zapustil v dobri kondiciji
»Luknja«, ki je Geoplin ne zmore pokriti, torej trenutno znaša več kot sto milijonov evrov. Njena velikost je še vedno odvisna od dnevnega gibanja cen zemeljskega plina na trgih, od tega pa tudi končni znesek, ki ga bo v kapital Geoplina vplačala država. Kdo je za to odgovoren? V Petrolu, ki ga vodi Nada Drobne Popovič, niso želeli odgovoriti na vprašanje, ali je luknja v bilancah Geoplina posledica terminskih poslov izpred treh let. Do luknje je po njihovem prišlo »zaradi zmanjšanja dobav zemeljskega plina iz Ruske federacije in povečanja nakupov zemeljskega plina iz nadomestnih virov«. Kolikšna bo? »Do sedaj smo se seznanili s preliminarnimi izračuni, ki temeljijo na različnih scenarijih gibanja cen plina in fizičnih nedobavah plina iz Ruske federacije. Nobenega od scenarijev še ni mogoče potrditi z dovolj natančno gotovostjo,« odgovarjajo na Petrolu. Nekdanji prvi mož Geoplina Boštjan Napast, ki je zdaj predsednik uprave Luke Koper, poudarja, da »je bila družba ob prenehanju njegovega mandata, septembra lani, v dobri fizični kondiciji, imelo je diverzificirane nabavne vire in uravnotežen portfelj«. »Ves čas mojega mandata je Geoplin posloval uspešno, saj je presegalo tako zastavljene načrte kot pričakovanja SDH, in pregledno,« je dejal.
Kaj je s plinom iz Alžirije?
Več virov iz energetskih krogov nam je v zadnjih dneh potrdilo, da so takšni terminski posli običajna praksa pri trgovanju. »V Geoplinu so imeli smolo. Kalkulacija bi se jim izšla, če bi Gazprom izpolnil svoje obveznosti,« nam je dejal eden od sogovornikov, ki ni želel ostati imenovan. Ali je res mogoče, da za potencialno »mino« v bilancah nihče ni vedel? Kot je poudaril Napast, »je bil nadzorni svet obveščen o vseh pomembnih poslovnih odločitvah in je, skladno z določili družbene pogodbe, s ključnimi odločitvami tudi soglašal«. To bi lahko pomenilo, da so tudi v v Petrolu očitno vedeli za obstoj terminskih poslov s plinom. Njihovi predstavniki so imeli namreč glavno besedo v nadzornem svetu Geoplina. Tudi Napast na vprašanje o teh poslih ni odgovoril. Pojasnil je le, da »poslovanja Geoplina po prenehanju mandata ne spremlja več natančno, zato ne vem, kako se sooča z izzivi trenutne energetske krize, niti v kakšnem finančnem stanju je in kako uravnava svoje nabavne vire«. Donedavna glavna direktorica Vanja Lombar izjav ne daje. Po naših podatkih je Geoplin v prvi polovici leta uradno posloval z dobičkom. Geoplin je imel sicer konec lanskega leta za 130 milijonov evrov kapitala. Prav zadostna kapitalska moč in jamstva, da je sposoben izpolnjevati svoje obveznosti, sta prva pogoja za podpis pogodbe z alžirsko državno družbo Sonatrach o dobavi 350 milijonov standardnih kubičnih metrov plina. Za ta posel, ki je ključen za nemoteno oskrbo Slovenije s plinom v prihodnjem letu, je državni zbor že sprejel zakon, s katerim bi država Geoplinu dala do 400 milijonov evrov jamstev.
