Slovenski peskovnik, v katerem je bilo leta 1994 po evropskem zgledu ustanovljenih 147 občin, je trenutno razsekan na 212 kosov, od katerih jih ima dvanajst status mestne občine. Če samo v Ljubljani in Mariboru prebiva skoraj petina vseh slovenskih državljanov, imata Hodoš in Osilnica, dve z vidika števila prebivalcev najmanjši občini, vsega po nekaj sto prebivalcev.
Zadnji dan, ko bo na občinske volilne komisije še mogoče vložiti kandidature za župane in liste kandidatov za občinske svetnike, je 20. oktober, a je že zdaj jasno, da se bo za položaj lokalnega šerifa še enkrat več potegovalo nekaj »večnih« županov, torej županov z najdaljšim stažem. Kot so jih prešteli pri STA, je takih veljakov, ki v svojih občinah županujejo že vse od leta 1994, devet, trije manj kot na zadnjih lokalnih volitvah leta 2018. Od teh jih je pet že napovedalo, da se v boj podajajo tudi letos. Še osem županov je takih, ki so se na čelo svojih občin zavihteli ob njihovi ustanovitvi leta 1998.
Franc Mužič – ne poklic, temveč poslanstvo
V Medani rojenFranc Mužičje 77-letni upokojeni nepoklicni župan občine Brda, ki si je na zadnjih lokalnih volitvah kot neodvisni kandidat s podporo volilcev zmago priboril v prvem krogu. Takrat je ostal edini župan na severnem Primorskem, ki se mu je na položaj uspelo zavihteti še sedmič. Sotrpina je imel vIvanu Princesu, ki pa mu v Vipavi ni uspel enak podvig. Mužič, nekdaj pristaš stranke LDS, je konec leta 2021 izrazil podporo stranki Naša dežela, ki jo je ustanovila nekdanja kmetijska ministricaAleksandra Pivec. Mužič se tudi letos ne namerava ustaviti, saj je za Primorske novice že konec lanskega leta naznanil, da ima v načrtu še nekaj večjih projektov in da bo kandidiral še osmič. Gre sicer za izučenega avtomehanika, ki se je sprva kalil v mehanični delavnici na Dobrovem, a se je nato ob delu izobrazil še za prometnega tehnika. Kot je poudaril sam Mužič, županovanje zanj ni poklic, ampak poslanstvo.
Anton Kovše – najstarejši, ki še ni rekel zadnje
81-letni večni župan občine Podvelka Anton Kovše še ne ve, ali se bo letos potegoval za nov, že osmi štiriletni mandat. Gre sicer za najstarejšega aktualnega slovenskega župana, ki je že pred zadnjimi lokalnimi volitvami, ko je že v prvem krogu pometel s štirimi protikandidati, namignil, da to morda ne bo njegov zadnji mandat. »Težko je napovedati. Moj oče je dočakal 98 let, jaz bi jih rad 105. Do takrat pa je še veliko časa,« je takrat dejal za časnik Delo. Socialni demokrat Kovše, rojen v Breznu v občini Podvelka, je po poklicu inženir lesarstva, ki je do nastopa prvega mandata vodstvene izkušnje nabiral kot direktor Marlesa in pozneje Lesne.
Franc Šlihthuber – na čelu občine z blokiranimi računi
Na županskem stolčku od ustanovitve goričke občine Gornji Petrovci sedi tudi 67-letni Franc Šlihthuber, ki kani v skladu z lastno napovedjo kandidirati še osmič, razen če bi se zgodilo kaj posebnega. Ima podporo stranke NSi, a se bo podal tudi v zbiranje podpisov. Šlihthuber že sedem zaporednih mandatov poveljuje več let najbolj zadolženi občini v Sloveniji, ki se ponaša z dolgom 2801 evra na prebivalca. Občina ima zaradi najemanja neugodnih posojil že 12 let blokiran račun, njen dolg pa je konec leta 2021 znašal nekaj manj kot 5,7 milijona evrov in se je v primerjavi z letom prej še povečal. »Imeli so srečo, ker je neki občan zadel na lotu in je občina dobila 300.000 evrov,« je Šlihthuber marca letos dejal za Delo, ko so mu predočili dejstvo, da pa se je sosednjim Šalovcem, ki so bili dolgo tega podobno prezadolženi, uspelo razdolžiti že pred leti. Šlihthuber se je zaradi obtožb o oškodovanju upnikov in dajanju podkupnin znašel pod drobnogledom policije in tožilstva, v zadnjem letu dni pa vestno guli tudi zatožne klopi, a krivdo seveda vztrajno zanika.
Branko Kidrič – gradbenik in košarkar
Z večnim županom se ponaša tudi občina Rogaška Slatina, kjer trenutno svoj sedmi mandat služi 60-letni Branko Kidrič. Odločitev, ali bo naskakoval tudi osmega, še ni padla, gre pa za župana, ki se je na zadnje lokalne volitve sicer podal kot neodvisni kandidat, a so mu svojo podporo naklonile stranke SLS, SDS, DeSUS, NSi in SMC ter Nestrankarska lista za razvoj Toneta Plevčaka. Kidrič je po izobrazbi magister gradbeništva, ki je bil, preden je zakorakal na področje lokalne samouprave, zaposlen kot projektant. Ponosen je tudi na svoje delo v razvojnem svetu Savinjske regije in košarkarskem klubu Rogaška, kjer je bil kar 20 let aktivni igralec in tudi kapetan ekipe.
Martin Mikolič – izumil žični radiator
Znova bo kandidiral tudi Martin Mikolič, večni župan Rogatca, ki bo v petek praznoval svoj 63. rojstni dan. Kandidat stranke NSi bo sicer iskal tudi podporo drugih strank. V Rogatcu županuje že 28 let, a bi vlogo večnega šerifa leta 2018 skorajda zavrgel. Takrat se mu je namreč na parlamentarnih volitvah nasmihala poslanska funkcija, zaradi nezdružljivosti obeh funkcij pa se je bil županski pripravljen odpovedati, a so se karte po vseh preštetih glasovih iz tujine nekoliko premešale, Mikolič pa je ostal brez poslanskega stolčka. Gre za diplomiranega inženirja strojništva, ki je dolgo deloval Gorenjevi firmi Emkor v Rogatcu, kjer je k razvoju podjetja pomembno prispeval z izumom žičnega radiatorja, ki je patentno zaščiten v številnih evropskih državah.
Franc Čebulj – vendarle zgladil spore s SDS?
Med županskimi rekorderji je še 70-letni Franc Čebulj, večni župan Cerkelj na Gorenjskem, občine ob vznožju Krvavca. Boj za osmi mandat je že napovedal, saj, kot je dejal, vodstveni položaji v kriznih časih terjajo izkušene ljudi, prav tako pa so nedokončani še nekateri projekti. Na zadnjih lokalnih volitvah je kandidiral s podporo stranke SDS, na letošnje parlamentarne volitve pa se je podal kot kandidat zavezništva petih strank Povežimo Slovenijo. Čebulju, ki je del politične sfere že od časov Demosa-a, delovne vneme po lastnih besedah ne manjka. Čebulj je bil v nekih drugih časih, ko sta bili poslanska in županska funkcija še združljivi, kar se utegne kmalu spet spremenit, tudi poslanec. Davnega leta 2001, ko je sedel tudi v državnem zboru, je odjeknila novica, da je izstopil iz stranke SDS. Spor se je takrat vrtel okoli njegovega neplačevanja članarine in podpore, ki jo je naklonil letos preminulemu Ivu Hvalici pri njegovi kritiki večnega predsednika stranke Janeza Janše. Kot kaže, so se v 20 letih spori nekoliko zgladili.
Matjaž Švagan – klonil pred Kresalovo
Najmlajši med večnimi župani je 59-letni Matjaž Švagan, ki že sedmi mandat sedi na županskem stolčku Zagorja ob Savi. Potegoval se bo tudi za osmi mandat. Gre za politika leve prominence, ki se je davnega leta 1992 kalil kot član volilnega štaba Janeza Drnovška, dve leti pa se je oprijel županskega položaja, ki se ga oklepa še danes. Leta 2000 je bil kot član nekdanje LDS prvič izvoljen tudi v državni zbor. Švagan, ki je tudi soustanovitelj lokalnega časopisa Zasavc, je leta 2007 neuspešno kandidiral za predsednika LDS, ko ga je ugnala takratna politična neznanka Katarina Kresal. Pozneje je ustanovil lastno stranko Zagorje gre naprej – združenje za napredek Zasavja, pri čemer je znamenito pripomnil, da je od »bivše Drnovškove LDS ostala le še bleda senca in je ta stranka postala stranka kapitala.« Dandanes je izginila tudi senca, ostaja le še odmev.
Alojz Kaučič – čas je, da zapiha nov veter
Da letos ne bo več kandidiral, pa je že avgusta naznanil večni župan Juršincev, 71-letni Alojz Kaučič, ki je s tem občanom pripravil presenečenje. Pojasnil je, da je to pošteno tako do njega samega kot občanov ter da je napočil čas za slovo in to, da gre vodenje občine v nove roke. Gre za domačina in gostinca, ki se je na začetku svoje kariere po delu v tujini vrnil v Juršince in tam odprl gostilno. Poslušalci Radia Ptuj so ga leta že dvakrat izbrali za osebnost leta. V prostem času se ukvarja predvsem z vinogradništvom, kjer se je proslavil s svojo priznano Herbersteinovo kletjo. Slednjo je za shranjevanje svojega vina kupil že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, uspešno vinogradniško in vinarsko zgodbo pa danes nadaljujeta njegova hči Sara Kaučič Božič in njen mož Sebastjan Božič.
Ivan Markoja – naslednjik bo obul velike škornje
»Tudi nagrada za opravljanje tako odgovorne funkcije je mizerna in ni vredna truda,« pa je po poročanju STA izjavil še zadnji od večnih županov 72-letni Ivan Markoja, ki je že 28 let na čelu Odrancev, po površini najmanjše občine v Sloveniji. Za njim je dolga doba na takem položaju, zato funkcije po lastnih besedah ne želi več opravljati. Diplomirani ekonomist je na zadnjih, njegovih sedmih lokalnih volitvah kandidiral s podporo Zelenih Slovenije. Markoja je po prepričanju občanov človek, ki je najbolj zaslužen, da so se Odranci iz nekoč revne kmetijske vasi razvili v podjetniško-obrtno občino in eno najbolj razvitih slovenskih občin. Škornji so veliki, odhaja pa s pokončno dvignjeno glavo.
