»Financiranje slovenskega filma je žanr, ki je bil najprej drama, v letu 2020 tragedija, danes pa je absurd. Marsikdo vprašanje financiranja slovenskega filma imenuje tudi kliše, saj se nič ne spremeni, stalno je isto stanje – ne glede na politične barve, ki trenutno vladajo,« pravijo v Zvezi društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. A prvi korak k ureditvi tega področja bi bil ravno ustrezno minimalno financiranje, da bi lahko sektor profesionalno deloval, se razvijal ter poskrbel za trajnostni in razpršeni lokalni razvoj, ki je dodana vrednost filmske industrije celotni družbi.
Opozorili so, da je predvideni proračun 7,65 milijonov evrov za Slovenski filmski center, ki ga je Ministrstvo za kulturo predvidelo za leto 2023, »še vedno pod pragom vsakršne razumne vsote za sektor, ki ga odločevalci v svojih utemeljitvah stalno opisujejo kot 'najhitreje razvijajoči se sektor znotraj kulture'. Ko je treba vanj investirati, pa se prav za ta sektor nikoli ne najde sredstev.«
To so številke
Vsota je tudi daleč od obljubljenih 11 milijonov evrov, kar je bila na podlagi študije izračunana vsota, s katero bi lahko slovenski film odražal minimalne profesionalne standarde filmske stroke. »Člani političnih strank, ki so v času, ko so bili še opozicija, podpirali 11 mio evrov programskih sredstev za film, so danes, ko imajo dejansko izvršilno moč, da svoja prepričanja dokažejo in realizirajo, ostali neangažirani. Spet smo se znašli v položaju, ko bo še ena vlada samostojne države, ki šteje že več kot trideset let, znova prezrla ustvarjalni in ekonomski potencial avdiovizualnega področja, ki pa ga je mogoče z relativno majhnimi ukrepi in finančnimi vložki spremeniti v najbolj propulzivno kulturno dejavnost,« so ogorčeni. Opozorili so še, da so bili izračuni 11 milijonov evrov kot minimalno potreben znesek za obstoj področja narejeni že pred desetimi leti.
»Žalostno dejstvo je, da je profesionalna AV dejavnost v Sloveniji že desetletja shirana in zapostavljena, deluje pravzaprav predvsem zaradi izjemnega entuziazma visoko profesionalnih ustvarjalcev in delavcev na AV področju. Ob stalno rastočih drugih konkurenčnih možnostih, ki so nam že v času pandemije odnesle mnogo filmskih delavcev v druga področja, pa je stanje zdaj postalo ogrožajoče za obstoj sektorja. Slovenija ima potencial. Predvsem človeški potencial! Imamo tako avtorske profile kot vse druge filmske visoko usposobljene profesionalce, ki so željni dela, a desetletja razočaranj nad tem, da politika tega ne vidi ter noče prepoznati potenciala dodatne vrednosti, ki jo naša kulturna branža zares ima, lahko uničijo vse, kar smo v desetletjih mukoma zgradili. Tako uveljavljeni filmski delavci kot tisti, ki jih država še izobražuje in bodo kmalu iskali priložnosti za delo, ob takem neambicioznem razmišljanju in nestrateško usmerjeni politiki do AV področja, nimajo niti najmanjših pogojev za ustvarjalno delo, ki naj bi gradilo slovenski film, skrbelo za slovensko besedo in poskrbelo, da obstajajo slovenske zgodbe tudi v obliki filmskega zapisa. Nihče drug kot mi ne bo delal slovenskih zgodb, in tega se moramo zavedati.«
Na slovenskem AV področju deluje približno 1.400 ljudi: od tega jih je pešcica zaposlenih, nekaj sto jih ima status samozaposlenega v kulturi (predvsem avtorski in ozko specializirani poklici), večina pa deluje kot samostojni podjetniki, torej mikro podjetja, ki tako v obliki prispevkov in drugih dajatev prispevajo v proračun Slovenije.
Neodgovorna država
Raziskava Deloitte iz leta 2018 je pokazala, da celotna AV industrija (filmi, TV-serije, spoti, TV- in drugi oglasi) ustvarijo 200 milijonov evrov letnih prihodkov, od tega AV sektor neposredno v državni proračun prispeva približno 40 milijonov evrov, s posrednimi multiplikativnimi učinki pa še nadaljnjih 32 milijonov evrov. »Če se ustavimo samo pri neposrednem prispevku v državni proračun v višini 40 mio evrov, ki ga ti isti filmski delavci ustvarijo za državo, je povsem nerazumljivo, da Slovenija ne vidi smotrnosti investiranja vsaj četrtine tega prihodka nazaj v ljudi. Odgovorna država bi spodbujala takšno področje, saj bi tako dosegali še večje gospodarske uspehe. Podpreti slovenski film pomeni podpreti ljudi – talente, ki znotraj kulture ustvarjajo dodano vrednost in poleg ustvarjanja umetnosti ustvarjajo tudi zavidljiv gospodarski učinek, ki vpliva tudi na okolje, kjer se snemajo filmi.«
