Podpise za referendum so v SDS začeli zbirati 1. septembra, rok, do katerega so morali zbrati po 40 tisoč podpisov za vsakega od teh referendumov, pa je bil 5. oktobra, a je že dan prej Franc Fartek, predsednik občinskega odbora SDS Gornja Radgona, na Facebooku objavil: »Uspelo je. Podpisanih obrazcev za tri referendume je dovolj! Jutri pa še za rezervo.«
Kot je danes sporočil predsednik stranke so skupaj zbrali 157.138 pravilno overjenih podpisov na upravnih enotah. ZA referendum o zakonu o dolgotrajni oskrbi 52.182, za referndum o Zakonu o vladi 52.280 in za referndum o zakonu o RTV Slovenija 52.669.
SDS ima sedaj teden dni časa, da podpise predložijo državnemu zboru, ta pa ima nato še teden dni časa, da z odlokom razpiše referendum.
Zakaj referendum?
O čem bomo pravzaprav volivci na referendumih odločali? Gre za zavrnitev treh že potrjenih novel zakonov: tistega, ki zamika uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi za eno leto, zakona o RTV Slovenija, s katero želi vlada na novo urediti vodenje, upravljanje in nadzor RTVS, ter o spremembah zakona o vladi, ki bi med drugim prinesle uvedbo treh novih ministrstev (za solidarno prihodnost, visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za podnebje in energijo).
Če povzamemo res na kratko: zakon o dolgotrajni oskrbi je sprejela še prejšnja vlada, zdajšnja pa je po nujnem postopku potrdila novelo o zamiku njegove uveljavitve, ker naj bi imel številne pomanjkljivosti, nedorečenosti in je v praksi neizvedljiv, medtem ko v SDS menijo, da gre pri tem le za »zapravljanje denarja in izgubljanje dragocenega časa«.
Ne strinjajo se tudi s predlagano novelo zakona o RTV Slovenija, s katero bi bil na primer uveden enoten svet RTV in nov način njegovega imenovanja, s čimer bi preprečili politično nadziranje medija oziroma iz njega umaknili strankarsko politiko. SDS namreč ocenjuje, da želi koalicija z obravnavo te novele zakona po nujnem postopku »samo na hitro obglaviti RTV, torej zamenjati direktorja, programski in nadzorni svet«.
Nasprotujejo pa tudi spremembam zakona o vladi, saj naj bi po njihovo povečanje ministrstev prineslo »trikrat dodatne stroške in večje število zaposlenih«, zakon naj bi po njihovem mnenju tudi »ukinil vse tiste dobre rešitve za ljudi, ki jih je uvedla še prejšnja vlada«. V koaliciji pa pravijo, da bodo tri nova ministrstva poskrbela za sožitje generacij in podnebne spremembe.
Kdaj na referendum?
Datum, kdaj bodo referendumi izvedeni, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev, pri čemer pa morajo upoštevati, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni.
V SDS se zavzemajo, da bi vse tri morebitne referendume izvedli sočasno z enim od rokov bodisi prihajajočih lokalnih bodisi predsedniških volitev. Ocenjujejo namreč, da bi bilo to najcenejše za državo, v koaliciji pa so bolj naklonjeni temu, da bi vse izpeljali v enem »referendumskem dnevu«, ki pa ne bi sovpadal z datumom katerih izmed volitev.
Za zdaj kot najverjetnejše datume omenjajo 13. november skupaj z morebitnim drugim krogom predsedniških volitev, 20. november skupaj z lokalnimi volitvami ali 27. november, ko ni nobenih volitev. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je že ob začetku zbiranja podpisov dejala, da se zavzema, da se referendum izvede »čim bolj ekonomično«.
Kolikšni bodo stroški?
Samostojno izveden referendum bi po ocenah Državne volilne komisije (DVK) stal okoli 4,8 milijona evrov (stroški zadnjega referenduma o noveli zakona o vodah julija 2021 so bili približno 4,2 milijona evrov, a je treba upoštevati, da so se od takrat bistveno zvišali zlasti stroški poštnih storitev in tudi nekateri drugi stroški). V primeru izvedbe treh referendumov hkrati bi se stroški v primerjavi z izvedbo enega referenduma nekoliko povečali zaradi nadomestil članom in tajnikom volilnih komisij ter zaradi tiska več glasovnic.
»Če bi referendum izpeljali hkrati s predsedniškimi volitvami, bi bil prihranek precejšen (skupni strošek izvedbe volitev in referenduma bi bil v tem primeru približno 5,7 milijona evrov), pri čemer gre ta razlika v največji meri na račun stroška volilnih odborov, pa tudi nekaterih drugih stroškov, denimo za poštne storitve (pošiljanje obvestila volivcem), najem volišč in podobno,« potrjuje DVK.
Sočasno z lokalnimi volitvami
Če pa bi referendum izpeljali hkrati z lokalnimi volitvami, to stroškov referenduma ne bi kaj dosti zmanjšalo. »Stroške izvedbe državnih volitev namreč krije proračun RS, izvedbo lokalnih volitev pa občinski proračuni. Državne volitve (kamor spadajo predsedniške volitve in referendumi) izvajajo DVK, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije, za izvedbo lokalnih volitev pa so pristojne občinske volilne komisije. Če bi bil referendum izveden hkrati z lokalnimi volitvami, to ne bi imelo bistvenega vpliva na stroške, saj bi v tem primeru imeli dvojne volilne odbore, ker morajo za državne volitve okrajne volilne komisije pri imenovanju volilnih odborov upoštevati prednostni red političnih strank po sestavi v DZ, občinske volilne komisije pa sestavo občinskih svetov,« pojasnjujejo.
»Območja volišč za izvedbo državnih volitev določajo okrajne volilne komisije, za lokalne volitve pa občinske volilne komisije, pri čemer je treba posebej poudariti, da območja volišč niso in ponekod tudi ne morejo biti identična (npr. Ljubljana). MNZ bi moralo pripraviti ločene volilne imenike za referendum in posebej za lokalne volitve z vsemi specifikami, zaradi tega bi bilo treba poskrbeti tudi za dvojna obvestila volivcem, s katerimi bi jih obvestili o dnevu volitev in na katerem volišču so vpisani v volilni imenik, pa tudi za dve vrsti javnih objav kandidatov. Ob tem še velja omeniti, da marsikatero volišče ne bi omogočalo navzočnosti dveh volilnih odborov, tudi ni mogoče poenotiti izvedbe javnih naročil, ki so potrebna za izvedbo volitev (tisk in distribucija volilnega gradiva, zagotovitev informacijske podpore izvedbi volitev, poštne storitve in tako dalje). V primeru izvedbe lokalnih volitev in referenduma na isti dan bi bili manjši prihranki lahko zgolj pri plačilu nadomestila za uporabo volišč v tistih občinah, kjer bi bila volišča za oboje volitev lahko enaka.«
