»Marsikdaj sem že komu odklonila pravno zastopanje, zato ker prek svojih načel preprosto ne morem iti.« S temi besedami se je Nataša Pirc Musar, kandidatka za predsednico republike, pred dnevi odzvala na očitke, da je kot odvetnica zagovarjala bogate vplivneže, ki so poskušali utišati šibkejše nasprotnike in prikriti svoja ravnanja. Tudi v sobotnem intervjuju za Žurnal24 je poudarila, da ima njena pisarna »že ta privilegij, da lahko stranke odkloni«.
Toda za kaj takega se Pirc Musar ne odloča, ko gre za Andreja Marčiča, enega največjih dobaviteljev slovenskega zdravstva, ki že dve desetletji s prvakom SDS Janezom Janšo dopustuje v luksuznih golf letoviščih. V njegovem imenu je namreč odvetniška pisarna Nataše Pirc Musar sredi junija, le dober teden, preden je uradno objavila kandidaturo za predsednico republike, vložila tožbo. S to Marčič od svojega nekdanjega tasta Karla Erjavca, nekdanjega predsednika stranke Desus, zaradi duševnih bolečin zahteva kar 27 tisoč evrov.
Gre za nadaljevanje zgodbe, ki je lani poleti močno odmevala v javnosti in na političnem parketu. Takrat so namreč na Necenzurirano.si objavili fotografije s skupnih dopustov in druženj Marčiča in Janše ter lobista Boža Dimnika. Janša je vrsto let v javnosti gojil podobo borca proti korupciji v zdravstvu. Toda fotografije so dokazovale, da z dvema od največjih zdravstvenih dobaviteljev, ki sta z državo ustvarila za več sto milijonov evrov poslov, redno igra golf na otoku Mavricij v Indijskem oceanu. Janša je z družino dopustoval na Marčičevi jahti, z Dimnikom pa ga obiskujeta tudi na njegovem domu v Šentilju pri Velenju.
Erjavec: Kacin mi je ponujal notranje ministrstvo
Že takrat, ko je bil Janša še predsednik vlade, je Nataša Pirc Musar v Marčičevem imenu od medijev zahtevala takojšen umik fotografij. Grozila jim je z odškodninskimi tožbami in kazenskim pregonom, četudi je bila objava teh fotografij v javnem interesu. Toda zdaj je šla njena odvetniška pisarna še korak dlje. S tožbo želi namreč preprečiti, da bi slovenska javnost izvedela, ali je imel Marčič vlogo pri ohranjanju nekdanje Janševe koalicije in kakšna je bila.
Marčič je tožbo prek odvetniške pisarne Pirc Musar vložil po odmevnem nastopu Karla Erjavca pri voditelju Pop TV Urošu Slaku konec aprila. V oddaji je namreč Erjavec razkril, da se je njegova hči Eva Erjavec »zelo hitro« poročila z Marčičem, ko je postalo jasno, da se sam vrača na položaj predsednika Desusa. To je bilo konec leta 2020, ko je z vrha stranke odšla Aleksandra Pivec. V istem času je Erjavec postal tudi kandidat tedanje Koalicije ustavnega loka (KUL) za mandatarja.
Kar je najpomembnejše: Erjavec je potrdil, da naj bi po poroki nanj začeli pritiskati, naj kljub drugačnim obljubam stranke ne odpelje iz koalicije, ampak jo obdrži v Janševem objemu.
»Ko še nisem bil predsednik Desusa, ampak je bilo jasno, da bom zmagal na kongresu, me je poklical Jelko Kacin in mi namignil, da se mi ponuja mesto ministra za notranje zadeve. Moje stališče je bilo, da ne morem prelomiti dane obljube, da ne bom sodeloval v nobeni Janševi vladi, saj sem vedel, da njegova politika vodi k ustvarjanju druge Slovenije, druge republike, kot so se izražali v SDS,« je Slaku povedal Erjavec.
Tajno snemanje in pritiski
Pri vsem skupaj je imel po njegovem mnenju zelo pomembno vlogo njegov tedanji zet Marčič. Na vprašanje novinarja o tem, ali je Marčič v zvezi s političnimi odločitvami pritiskal na Evo Erjavec, je odgovoril pritrdilno: »Ja, ves čas je pritiskal, da moram postati minister, da mora Desus ostati v koaliciji. Tega tudi ni takoj povedala, ampak je to eskaliralo v nekem trenutku, ko so bili ti pritiski premočni.«
Marčičeve namene je Erjavec po lastnih navedbah spoznal šele lani jeseni, ko so v javnost prišle fotografije njegovega druženja z Janšo in Dimnikom. Po njegovem mnenju je bilo z vseh videti, da Janša in drugi niso vedeli, da jih fotografirajo. »Ko smo bili v njegovem stanovanju, se je tudi izvajalo tajno snemanje. In tega sploh nisem vedel, dokler niso pač tega povedali na policiji, kjer teče neki postopek,« je bil odkrit Erjavec. Izvedel je tudi, da je bil v Marčičevem podjetju Marand več let zaposlen Žan Janša, sin predsednika SDS.
»Glede na okoliščine je imel (Marčič, op. p.) velik interes, da bi bil jaz v vladi, da bi verjetno iz tega naslova imel boljše možnosti za poslovanje,« je dodal Erjavec. Kot so razkrili na Necenzurirano.si, je Marčičevo podjetje Integralis prav v času, ko se je Erjavec začel vračati na čelo Desusa, od generalnega sekretariata Janševe vlade dobilo dva posla, skupno vredna 1,4 milijona evrov. Na oba razpisa se je prijavilo kot edini ponudnik.
Je bil Marčič redno na zvezi z Janševo soprogo?
Zdaj Marčič zaradi teh in še nekaterih drugih izjav od Erjavca zahteva javno opravičilo zaradi po njegovem mnenju neresničnih in žaljivih izjav. Obenem želi 27 tisoč evrov odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena. Gre za vsoto, ki precej odstopa do slovenske sodne prakse. Za primerjavo: leta 2020 je višje sodišče bratu enega od umrlih zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom v koči pod Roglo za duševne bolečine in smrt prisodilo 14 tisoč evrov odškodnine. To je pol manj, kot zdaj zahteva Marčič.
Kljub temu Erjavec vztraja pri svojem. Iz sodnih dokumentov, ki smo jih pridobili, so razvidne še nekatere dodatne podrobnosti o takratnem dogajanju. Po njegovih navedbah naj bi Marčič vpričo Erjavčeve soproge dejal, da mu zaradi Erjavčeve »pasivnosti«, kot se je izrazil, »firma razpada«. Ob tem je Erjavec opozoril, da je bil po njegovem vedenju Marčič v dobrih odnosih in redno na zvezi z Janšo. Tudi tako, da je večkrat telefonsko komuniciral z njegovo soprogo Urško Bačovnik Janša in jo obiskoval na delovnem mestu v Splošni bolnišnici Celje.
Po Erjavčevem mnenju tožba »predstavlja zlorabo procesnih pravic in obupan (in že vnaprej obsojen na neuspeh) poskus Marčiča, da bi preprečil razpravo o njegovi koruptivnosti (in domnevni koruptivnosti političnih odločevalcev, s katerimi je tožnik bil in je še danes v nekakšnem osebno-poslovnem stiku)«. »Če tema politične korupcije in korupcije pri javnih naročilih v zdravstvu ni pomembna tema par excellence, katera tema potem je taka, da je o njej mogoče odprto govoriti oziroma o njej razpravljati,« se v odgovoru na tožbo še sprašuje Erjavec.
