Na tradicionalni, sonaravno usmerjeni izletniški kmetiji Pri Mlinarju, ki jo vodita Miran in Ksenija Rotovnik, se poleg turizma, poljedelstva in pridelave hmelja ukvarjajo z živinorejo, predvsem z vzrejo prašičev in kokoši. Poleg domačih prašičev vzrejajo krškopoljske, ki so manj zahtevni za hranjenje in manjkat zbolijo. Trenutno imajo 15 prašičev, na leto jih vzredijo od 40 do 50. Z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter drugimi partnerji sodelujejo pri projektu Ekomale – Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah v času podnebnih sprememb.
»Razlog, da smo se pred tremi leti priključili projektu, so podnebne spremembe, ki so čedalje opaznejše tudi v Sloveniji. Pridelava koruze je v času spreminjanja podnebja pri nas postala težavna, ker je občutljiva za vročino, sušo oziroma pomanjkanje vode in jo je zdaj precej težje pridelati kot nekoč. Prav zato smo poskusno za dopolnilno krmo za krškopoljske prašiče namesto koruze uporabili industrijsko konopljo. Želeli smo preskusiti, kako bo to vplivalo na kakovost in okusnost njihovega mesa in tudi na živali same, na njihovo obnašanje in zdravje. Izkazalo se je, da je bilo to vsestransko koristno.«
Lažja in cenejša pridelava
V času podnebnih sprememb je prva prednost ta, da je v Sloveniji industrijsko konopljo v vročih, sušnih poletjih preprosteje pridelati kot koruzo. »S pridelavo industrijske konoplje za dodatno krmo krškopoljskega prašiča ni posebnega dela, je veliko lažja kot pri koruzi pa tudi cenejša. Lahko je tudi ekološka, saj industrijske konoplje ni treba posebej gnojiti niti škropiti z umetnimi sredstvi, kar je dobro tudi za okolje. Na naši kmetiji industrijsko konopljo sejemo po tem, ko požanjemo ječmen, nekje konec julija. Tako zraste do približno enega metra višine in je primernejša za krmo prašičev. Izkazalo se je, da bi z njo lahko krmili ne samo krškopoljskih, ampak tudi domače prašiče.«
Prej siti, bolj zdravi in umirjeni.
Kako je potekalo projektno poskusno krmljenje krškopoljskih prašičev? »Pred tem projektom smo jih krmili s suhim zrnjem žit, kot so pšenica, ječmen in tritikala, s travo in deteljo, poleti svežo, pozimi suho, pojedli pa so tudi nekaj slame, ki jo dobijo za steljo. Poleg tega so dobivali svežo zelenjavo. Projekt je potekal tako, da smo poleg suhega zrnja žit v poletnem času dodajali svežo industrijsko konopljo, ki smo jo sproti kosili. Količinsko je je bilo za okoli 15 odstotkov vse krme. Pozimi smo jih krmili s hranljivim suhim zrnjem industrijske konoplje, bilo ga je za 10 odstotkov vse krme. Industrijska konoplja ima veliko vlaknin in je tudi za prašiče nasitnejša, obenem ima veliko hranljivih snovi. Preostala krma je ostala enaka. Opazili smo, da so bili krškopoljski prašiči po takem dodatnem krmljenju z industrijsko konopljo bolj umirjeni kot običajno, dobro so se počutili, bili so zdravi in niso imeli nobenih zdravstvenih težav. Ko so dobili sveže pokošeno industrijsko konopljo, so se prej nehali hraniti in so več počivali kot prej. Prej, pri običajni krmi, je njihovo hranjenje potekalo dlje, bili so nemirnejši in dlje so iskali hrano. Pri nas se krškopoljski prašiči čez dan pasejo na prostem, ponoči so v hlevu.«
Okusnejše meso
Prednosti dodatnega krmljenja z industrijsko konopljo so se pokazale tudi v okusnejšem mesu. »Meso krškopoljskega prašiča že tako slovi po svoji okusnosti, po dodatnem krmljenju z industrijsko konopljo pa smo opazili, da ima njihovo meso nekoliko manj maščob in je še boljšega okusa. Tako spremenjena krma je torej prinesla vsestransko dobre rezultate. Iz mesa tako krmljenih prašičev smo izdelali tudi dimljeno klobaso s slanino in na tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij zanjo dobili srebrno priznanje.«
