Dolgoletna koncesionarja Damijana Šinigoj in Mihael Demšar, ki imata ambulanti v zdravstvenem domu na Rejčevi ulici, bosta 1. oktobra letos oziroma 3. januarja prihodnje leto nehala delati. Kljub želji, da bi njuni ambulanti prevzela zdravnika iz Zdravstvenega doma (ZD) Nova Gorica, se to ne bo zgodilo. V ZD preprosto nimajo dovolj kadrov za to. »Nosilcev dejavnosti ne moremo zagotoviti zaradi kadrovske podhranjenosti,« pojasnjuje direktorica Petra Kokoravec. »Osebja ni dovolj niti za obstoječe programe, neodgovorno bi bilo prevzeti še program odhajajočih koncesionarjev,« pritrjuje strokovna vodja v ZD, zdravnica družinske medicine Polona Campolunghi Pegan, ki poudarja, da pristojne institucije na problem opozarjajo že vsaj deset let.
Stisko še blažijo, a če ne bo kadrov, bo hudo
Kadrovsko stisko jim za zdaj še uspe blažiti, tudi z nadomeščanji, redno objavljajo razpise, zaposlujejo nove sodelavce, pridobivajo specializante, aktivno iščejo zdravnike iz nekdanje Jugoslavije ... A tudi na Goriškem se bo začelo lomiti, če se ne bo našla rešitev. Ni težava samo, da se bo v prihodnjih nekaj letih upokojilo še nekaj koncesionarjev. »Na območju šestih občin ustanoviteljic bo poleg teh dveh koncesionarjev, ki odhajata v pokoj, pogoje za upokojitev izpolnilo še 12 zdravnikov. Kako jih bomo nadomestili, zdravstveni dom žal nima odgovora. Poleg tega kar nekaj zdravnikov razmišlja o zaposlitvi za skrajšan delovni čas,« pravi Campolunghi Peganova.
Poleg družinskih zdravnikov je na primarni ravni težko dobiti tudi specialiste, denimo pediatrije in ginekologije. O dilemi, ki se je pojavila tudi v mestnem svetu, ali razpisovati koncesije ali ne, pa ni dvoma: »Bolj primerno se nam zdi vprašanje, kako bolnikom zagotoviti dostopnost izbranega osebnega zdravnika, ne glede na njegovo obliko dela.« Glavna težava po njenem mnenju je, da se mladi zdravniki ne odločajo za specializacijo iz družinske medicine. »Če ne bo sprememb, se nam bo zgodilo, da bo imeti izbranega družinskega zdravnika, pediatra ali ginekologa velik privilegij, česar pa si nihče od nas ne želi,« poudarja.
Država mora ukrepati
Težave pri zaposlovanju so velike, ne le v zdravstvenem domu, vključno z zobozdravstvom, temveč tudi v bolnišnici, pa v domu upokojencev, varstveno-delovnem centru ... »Akutna kadrovska problematika resno ogroža izvajanje storitev javnih zavodov. Končne posledice pa nosimo predvsem občanke in občani, ki smo prikrajšani za resno, dostojno in pravočasno obravnavo,« se strinja predsednica odbora mestnega sveta za zdravstvo in socialno varstvo Vida Škrlj. Da bi ugotovili razsežnosti težav, so sklicali vse vpletene zdravstvene in socialnovarstvene ustanove na Goriškem. Ugotovitve so skrb vzbujajoče: prav povsod so na robu zmogljivosti, pomanjkanje določenega osebja, od zdravnikov specialistov in fizioterapevtov do srednjih medicinskih sester, babic do negovalk, je vse hujše.
Da je največ potreb po teh profilih, pritrjujejo tudi na zavodu za zaposlovanje: »Zavod s programi aktivne politike zaposlovanja v primeru zdravstvenih poklicev ne more uspešno blažiti neskladij na trgu dela.« Ker ima mestna občina komaj kaj vpliva, težave, ki niso pereče le v Novi Gorici, pa mora odpraviti država na sistemski ravni, mestni svetniki slednjo na podlagi poročil pristojnih ustanov pozivajo, naj »v čim krajšem času sprejme nujno potrebne ukrepe za izboljšanje razmer«. Med drugim naj najde dolgoročne rešitve v sistemu izobraževanja in ustavi razvrednotenje poklicev na tem področju, za zagotavljanje kadra naj pripravi nacionalno strategijo za bolnišnice, poklice družinskega zdravnika, medicinske sestre in bolničarje naj opredeli kot deficitarne, lokalne skupnosti pa naj ob tem zanje zagotavljajo stanovanja in ugodnejše otroško varstvo ...
