Zapravljivi Tonin
Med vsemi strankami, poročila katerih so že javno objavljena, so za letošnjo kampanjo največ porabili v NSi, ki jo vodi Matej Tonin. Aprilske volitve so jih uradno stale več kot 664.000 evrov. S tem denarjem je stranka osvojila osem poslanskih mandatov – le enega več kot leta 2018. Takrat so NSi volitve stale slabih 200.000 evrov, torej več kot trikrat manj.
To razkrivajo poročila o financiranju volilnih kampanj, ki so jih največje politične stranke oddale Ajpesu, ta pa jih je večinoma že javno objavil. Edini izjemi sta Levica in SDS, ki je imela nekaj mesecev pred volitvami na računu skoraj milijon evrov, med vsemi strankami pa je imela tudi daleč najbolj razkošno kampanjo. Poročila strank dokazujejo, da smo bili spomladi priča najdražji volilni kampanji po letu 2008. Največje stranke so zanjo odštele skupno približno štiri milijone evrov. To je 1,5 milijona evrov več kot leta 2018. Pozor: gre za uradne zneske, ki so jih prikazale stranke. Vsaj pri nekaterih so bili dejansko porabljeni zneski verjetno še višji, pri čemer so v SDS obcestne plakate naročali že pred uradnim začetkom kampanje, kar bi moralo zanimati računsko sodišče. Pri aprilskih volitvah tako ni šlo le za izbiro, po kateri od dveh poti bo šla Slovenija, ampak tudi za vprašanje preživetja več strank. Le redkim so se visoki finančni vložki izplačali, precej več jih je odšlo v politično zgodovino ali zapadlo v finančne težave.
NSi za poslanski sedež porabila trikrat več kot leta 2018
Med vsemi strankami, poročila katerih so že javno objavljena, so za letošnjo kampanjo največ porabili v NSi, ki jo vodi Matej Tonin. Aprilske volitve so jih uradno stale več kot 664.000 evrov. S tem denarjem je stranka osvojila osem poslanskih mandatov – le enega več kot leta 2018. Takrat so NSi volitve stale slabih 200.000 evrov, torej več kot trikrat manj. Četudi je Tonin volilni izid ocenil kot uspeh, finančna bilanca kampanje tega ne potrjuje. NSi je namreč leta 2018 za en poslanski sedež porabila 28.000 evrov, letos pa 83.000 evrov. Po tem kriteriju je daleč najslabši izid ustvarila koalicija Povežimo Slovenijo, saj se ji ni uspelo prebiti v parlament, čeprav je za kampanjo porabila skupno skoraj pol milijona evrov. V njej je daleč največji delež finančnega bremena prevzela stranka Konkretno, ki jo vodi Zdravko Počivalšek. Za volitve so v Konkretno namenili 330.000 evrov lastnega denarja. To je bila dediščina nekoč vladajoče Stranke modernega centra (SMC), iz obdobja Mira Cerarja, ki je leta 2014 zmagala na parlamentarnih volitvah, leta 2018 pa osvojila deset poslanskih sedežev. Te zlate rezerve tako ni več. Še 60.000 evrov so v koaliciji Povežimo Slovenijo zbrali od podpornikov. Med največjimi donatorji so bili nekdanji državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Mitja Slavinec (3600 evrov), župan občine Logatec Berto Menard (2540 evrov) in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Andrej Čuš (2517 evrov).
SD najela še pol milijona evrov posojila
Samo NSi in Povežimo Slovenijo sta tako skupno porabili več kot 1,1 milijona evrov. To je recimo trikrat več, kot so volitve stale zmagovito Gibanje Svoboda. Zdaj vladajoča stranka Roberta Goloba je za kampanjo, ki jo je v celoti financirala z računa stranke, porabila slabih 411.000 evrov. Vsak od 41 poslanskih mandatov jo je tako v povprečju stal »le« 10.000 evrov. Za primerjavo: Socialni demokrati (SD) so za en poslanski mandat morali v povprečju porabiti kar sedemkrat več denarja (73.000 evrov). Stranka Tanje Fajon je šla tudi pri porabi denarja na teh volitvah na vse ali nič. Za kampanjo je namenila dobrih 512.999 evrov. To je skoraj 180.000 evrov več kot leta 2018, ko je bila uspešnejša, saj je osvojila tri poslanske mandate več. V SD so tako za volitve porabili več kot Stranka Alenke Bratušek (SAB) in Lista Marjana Šarca (LMŠ) skupaj – prvo so volitve stale slabih 270.000 evrov, druga pa je porabila le 118.000 evrov. Glavnino denarja za kampanjo si je SD izposodila. Pri Delavski hranilnici je sredi junija, ko so očitno začeli zapadati računi, najela 500.000 evrov visoko posojilo z obrestno mero šestmesečni euribor s 5,3-odstotnim pribitkom. Zavarovala ga je s hipoteko na sedežu stranke na Levstikovi ulici v Ljubljani. Poplačati ga morajo v šestih letih. Že od prej je imela stranka 300.000 evrov dolga. SD bo sicer iz državnega proračuna za svoje delovanje letno prejela 172.000 evrov. Največ prispevkov fizičnih oseb je stranka prejela od kandidatov za poslance (Jernej Štromajer, Petra Doles, Marko Koprivc ...), 4000 evrov pa ji je namenil evropski poslanec Matjaž Nemec.
Pivčeva z blokiranim računom
V finančnem smislu sta največja poraženca volitev Naša dežela in Desus. Po prvotnih napovedih bi morala stranka Aleksandre Pivec, ki je veljala za satelit SDS, za volilno kampanjo porabiti približno 200.000 evrov, od tega 40.000 evrov samo za obcestne plakate. Toda znesek končne porabe je bil po neuradnih informacijah precej višji, v stranki pa imajo očitno težave s poplačilom obveznosti. V začetku septembra je eden od upnikov blokiral edini račun stranke, ki se ni uvrstila v parlament, na mesec pa bo iz državnega proračuna prejemala 6000 evrov. Brez državnega denarja pa je ostal Desus. Na volitvah je osvojil le 7840 glasov, za kar je stranka porabila skoraj 159.000 evrov. To pomeni, da je volilni glas stranko v povprečju stal več kot 20 evrov, kar je po naših podatkih daleč največ v zadnjih 14 letih, ko je bilo pet državnozborskih volitev. Konec lanskega leta je imela stranka na računih 200.000 evrov. Ker je odplačevala še 150.000 evrov dolga, je njen konec brez finančne injekcije verjetno neizbežen. Precej bolj so lahko z volitvami zadovoljni v populistični stranki Resni.ca, ki jo vodi Zoran Stevanović. Za kampanjo so porabili le slabih 26.000 evrov, a prepričali več kot 34.000 volivcev. En volilni glas jih je torej v povprečju stal le 75 centov. To je ob Gibanju Svoboda (evro na glas) najmanj med vsemi strankami, pri čemer bo Resni.ca iz državnega proračuna na leto prejela okoli 100.000 evrov.
