Nekdanji češki premier

Na nepremičninskem trgu v Sloveniji se je pojavil do zdaj največji igralec

Primož Cirman, Tomaž Modic
14. 9. 2022, 16.20
Deli članek:

Medtem ko so se na pregretem trgu nepremičnin v Sloveniji začeli kazati prvi znaki ohlajanja, bomo v Ljubljani kmalu priča enemu od največjih nepremičninskih poslov v zgodovini. Novega lastnika bo namreč dobilo ogromno, skoraj štiri hektarje veliko zemljišče pri nekdanji tovarni Kolinska – v trikotniku med Šmartinsko, Kolinsko in Kavčičevo ulico. Na njem bo po prostorskih načrtih zraslo več kot 400 stanovanj.

Profimedia
Podjetje, za katerim stoji češki milijarder Andrej Babiš, je v Slovenijo vložilo že več deset milijonov evrov.
650 evrov na kvadratni meter
Babiš in Slovaki bodo Lahu za zemljišče pri Kolinski plačali več kot 25 milijonov evrov (brez DDV) oziroma več kot 650 evrov na kvadratni meter. Gre za enega največjih nakupov v zgodovini Ljubljane. To pomeni, da je Lah s tem poslom ustvaril velikanski dobiček.

Zemljišče je pred več kot 20 leti prešlo v roke družb, ki jih obvladuje Igor Lah. Toda domači privatizacijski mogotec se je po dolgem čakanju očitno odločil, da sam na zemljišču ne bo gradil stanovanj, ampak bo raje izkoristil nepremičninsko mrzlico in ga drago prodal. Kupilo ga je pred kratkim ustanovljeno podjetje CC Koppa, ki ima dva lastnika: slovaško družbo Corwin, ki je v Ljubljani že zgradila sosesko Kvart v Šiški, pripravlja pa še tri druge projekte, in češko podjetje Hartenberg. 

Njegov lastnik je Andrej Babiš, donedavni češki premier, ki je to državo vodil med letoma 2017 in 2021, pred tem pa je bil minister za finance.

Po sestopu z oblasti vložil denar v Slovenijo

Babiš, voditelj populistične stranke ANO, velja za drugega najbogatejšega Čeha. Pri Bloombergu njegovo premoženje ocenjujejo na dobre štiri milijarde evrov. Na tej lestvici je pred njim le Renata Kellnerová, vdova lani preminulega Petra Kellnerja, ki ima v lasti tudi televizijsko hišo Pro Plus, lastnico Pop TV in Kanala A. Babiševa skupina Agrofert združuje 250 podjetij s področja kmetijstva, prehrane, gradbeništva, kemične industrije, logistike, energetike, gozdarstva in medijev.

Babiševo vladavino so zaznamovali množični protesti in policijska preiskava zaradi suma nezakonite pridobitve več milijonov evrov evropskih subvencij. Z oblasti se je moral posloviti po volitvah oktobra lani. Takoj zatem se je lotil novih projektov. Eno od prvih tarč je našel v Sloveniji, ki ji je takrat še vladal njegov tesni politični zaveznik Janez Janša. Babiševo podjetje Hartenberg je tako konec lanskega leta vložilo več deset milijonov evrov v partnerstvo s slovaško družbo Corwin. Njun cilj je kupovati in razvijati nepremičninske projekte v regiji.

Po informacijah Necenzurirano.si bodo Babiš in Slovaki Lahu za zemljišče pri Kolinski plačali več kot 25 milijonov evrov (brez DDV) oziroma več kot 650 evrov na kvadratni meter. Gre za enega največjih nakupov v zgodovini Ljubljane. To pomeni, da je Lah s tem poslom ustvaril velikanski dobiček. Lastnik zemljišča je namreč postal v privatizacijskih procesih v začetku stoletja. Pred tem je bilo v rokah podjetja Gradis Strojno-prometna operativa (SPO), ki ga je Lah privatiziral prek ene od pooblaščenih investicijskih družb (PID), ga razkosal in njegovo premoženje prenesel na preostala podjetja iz njegovega kroga.

150 milijonov evrov vreden projekt

Google
Corwin in Hartenberg sta se lotila že štirih projektov v prestolnici, ki so med seboj oddaljeni manj kot kilometer.

Google
Zemljišče, ki je bilo do sedaj v lasti Lahove družbe Ceeref.

MOL
Na zemljišču, ki ga Lah prodaja češko-slovaški družbi, bodo zrasle številne stanovanjske in poslovne stolpnice.

Kakšne načrte imajo z zemljiščem Babiš in njegova ekipa, ni težko uganiti. Na njem je dovoljena gradnja kar 464 stanovanj, po občinskem podrobnem prostorskem načrtu pa skupno kar 145.000 kvadratnih metrov poslovnih, bivalnih in parkirnih površin. Zemljišča so del velikanskega urbanističnega projekta, imenovanega Partnerstvo Šmartinska. Njegov cilj je »urbana preobrazba 230 hektarjev velikega prostora ob Šmartinski cesti v živahno mestno območje«, na katerem bi se zgradile številne stanovanjske in poslovne stolpnice.

Že leta 2017 je Lah na konferenci o investicijskih priložnostih v Sloveniji vrednost projekta ocenil na 150 milijonov evrov. Takrat je načrtoval izgradnjo navadnih in oskrbovanih stanovanj, manjšega hotela in bolnišnice z medicinskim centrom. V sredini kompleksa bi bil zeleni park, pod delom parka pa podzemne garaže. Trenutno so sicer na območju stare hale, v katerih imajo skladišča ali delavnice razna manjša podjetja. Kupec jih bo moral pred začetkom gradnje porušiti.

Na območju Partnerstva Šmartinska so sicer nekateri projekti že končani, drugi še čakajo na dovoljenja, tretji pa iščejo denar za financiranje gradnje. Te težave Babiš in njegovi partnerji ne bodo imeli. Poleg zemljišča, ki ga kupujeta od Laha, imata Corwin in Hartenberg v Ljubljani trenutno odprte še tri druge nepremičninske projekte. Ti nastajajo na zemljiščih, med katerimi je manj kot kilometer zračne razdalje.

Od slabe banke kupovali zemljišča na elitnih lokacijah

Že jeseni 2020 je Corwin od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke, kupil zemljišče ob Vilharjevi cesti, severno od glavne železniške in avtobusne postaje. Na njem se bo v kratkem začela gradnja poslovne stavbe Vilharia s 40 tisoč kvadratnimi metri uporabnih površin. V Šiški, ob Celovških dvorih in trgovskem središču Aleja, že gradijo štiri 15-nadstropne stanovanjske stolpnice, 45 milijonov evrov vredna gradnja pa bo po načrtih končana sredi prihodnjega leta.

Z Babiševim denarjem so njihovi načrti dobili dodaten pospešek. Decembra lani so Slovaki z DUTB podpisali osem milijonov evrov vredno pogodbo za nakup 6300 kvadratnih metrov velikega zemljišča ob Masarykovi cesti blizu podvoza pod železnico, ki ga ločuje od stanovanjsko-poslovne stolpnice Situla. Takrat je upravni odbor DUTB vodil Franci Matoz, dolgoletni odvetnik Janeza Janše. Februarja letos pa so kupili še skoraj 16.500 kvadratnih metrov veliko zemljišče na Linhartovi cesti, ob poslovni stavbi Slovenijales. Državni Triglav ga je prodajal za izklicno ceno 8,2 milijona evrov.

MOL
Slika prikazuje, kaj lahko po občinskem podrobnem prostorskem načrtu zraste na zemljiščih.