MEDNARODNI DAN PRVE POMOČI

Ponesrečencu pomoč nudi le 58 odstotkov posameznikov

M. T. V./STA
10. 9. 2022, 07.25
Posodobljeno: 10. 9. 2022, 07.42
Deli članek:

Že več kot dve desetletji drugo soboto v septembru obeležujemo mednarodni dan prve pomoči, z uporabo katere je mogoče rešiti marsikatero življenje. Glavno sporočilo letošnjega dne je pomen vseživljenjskega učenja prve pomoči. Pri Rdečem križu ob tem poudarjajo, da bi morala prva pomoč postati sestavni del učnih načrtov v vrtcih in šolah.

Profimedia
Največja napaka je ne pristopiti k poškodovancu

Prva pomoč je največje humanitarno dejanje in eden osnovnih gradbenih elementov pri zagotavljanju osebne varnosti in varnosti lokalne skupnost, so ob mednarodnem dnevu prve pomoči poudarili pri Rdečem križu Slovenije.

V enem letu prvo pomoč potrebuje od 67 do 170 posameznikov na 100.000 prebivalcev. Raziskovalci po besedah vodja simulacijskega centra Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana Uroša Zafošnika ocenjujejo, da bi v 39 odstotkih primerov lahko preprečili smrt, če bi pravilno nudili prvo pomoč ponesrečencu oz. če bi jo sploh nudili. K ponesrečencu namreč pristopi in mu pomoč nudi le 58 odstotkov posameznikov. Statistika je še slabša pri uporabi avtomatskega defibrilatorja, ki ga uporabijo v 28 odstotkih primerov. Vsako leto tako zaradi pomanjkanja pravočasne pomoči ali neustrezne prve pomoči na milijone ljudi umre ali se sooča z zapleti zaradi nestrokovne oskrbe, navajajo pri Rdečem križu.

Prva pomoč vključno z oživljanjem je ključno dejanje za učinkovito in hitro zdravljenje poškodb in bolezni, ki poveča možnost preživetja. Zato ocenjujejo, da bi morala prva pomoč postati del osnovne oz. splošne izobrazbe. Pri Rdečem križu so poudarili, da bi zato morala prva pomoč postati sestavni del učnih načrtov že v vrtcih, nato pa tudi v osnovnih in srednjih šolah. Predsednica Rdečega križa Slovenija Vesna Mikuž v poslanici ob mednarodnem dnevu poudarja, da so otroci pomembni izvajalci prve pomoči. "Obvezno usposabljanje šolskih otrok ima največji vpliv na izboljšanje stopnje oživljanja s strani mimoidočih," je navedla.

V simulacijskem centru ZD Ljubljana udeležence programa Stisni me močno, ki se ga je doslej udeležilo skoraj 5000 ljudi, nudenja prve pomoči in uporabe defibrilatorja učijo v scenarijih, ki so zelo približani realni. V kleti ZD Ljubljana na Metelkovi ulici v Ljubljani je tako parkiran pravi avtomobil, med izvajanjem simulacije pa iz lutke priteče umetna kri.

"Največja napaka je ne pristopiti," je Zafošnik odgovoril na vprašanje, kakšne so morebitne napake posameznikov pri nudenju prve pomoči. Vsem, ki se bodo kadarkoli znašli v taki situaciji, svetuje, da najprej pristopijo do poškodovanca, ugotovijo, kaj se dogaja, pokličejo številko 112 in prvo pomoč nudijo do prihoda reševalcev. Ob razpoložljivosti defibrilatorja pa poudarja, naj ga posameznik najprej vklopi in prisluhne zvočnim navodilom. "Populacija je danes zelo mobilna, zato se lahko vsak od nas znajde v situaciji, ko mora nuditi prvo pomoč," je dejal. Ob tem vse poziva, naj se pozanimajo o lokacijah avtomatskih defibrilatorjev v bližini njihovih domov in služb ter razmislijo, če bi, ko bi bilo treba, pristopili k ponesrečenemu in mu nudili prvo pomoč.