Kako gospodariti z gozdom in upravljati z divjadjo?
Po območnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije te dni potekajo javne obravnave osnutkov gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov območij za obdobje 2021–2030. Gre za strateška načrta, ki prinašata cilje in smernice za gospodarjenje z gozdom in upravljanje z divjadjo v prihodnjih desetih letih. Tokrat so prvič za vse načrte izdelali tudi okoljska poročila.
»Osnovni problem je neusklajenost med gozdom in divjadjo zaradi premočnega objedanja mladja. Druga težava je, da je glede na izjemno veliko razdrobljenost gozdnih posesti in posledično veliko število manjših zasebnih gozdov, tudi majhen interes lastnikov za izvedbo načrtov glede nege gozdov. Nov dejavnik so tudi podnebne spremembe. Povečuje se intenzivnost, pogostost in obseg ujm, kar tako gozdarjem kot lastnikom prinaša ogromno težav, saj izgubljajo tako površino gozda kot lesno maso, katere vrednost je posledično tudi nižja,« je ključne teme, ki so se jim posvetili pri pripravi gozdnogospodarskega načrta za naslednje desetletje, izpostavil vodja postojnske enote Zavoda za gozdove (ZGS) Anton Smrekar.
Kmetje zahtevajo večji odstrel jelenjadi
Po pričakovanjih je tako v Pivki kot v Sežani največ pomislekov in pripomb letelo na državne načrte za upravljanje z divjadjo. V Pivki so rejci opozorili na veliko škodo, ki jo na travnikih in njivah povzroča jelenjad, ki se pomika vedno bližje vasem. Zaradi selektivne popašenosti in kontaminiranosti travne ruše s paraziti so morali nekateri kmetje spomladansko pašo živine zaključiti že po treh tednih. »V letošnjem letu je bila zaradi suše spomladanska popašenost nekaterih travnikov tudi stoodstotna. V enem tropu naštejemo do 120 živali. To je preseglo vse meje,« je opozoril Rudi Dimic, predstavnik civilne iniciative kmetov Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica, ki meni, da bi morali namesto desetletnih izdelati petletne upravljavske načrte s konkretno opredeljenim številom letnih odvzemov divjadi.
Načrti in cilji gozdarjev
Kot je poudaril Peter Krma, vodja odseka za načrtovanje razvoja gozdov na postojnski enoti ZGS, so na območju notranjskega LUO škode, ki jih povzroča divjad v kmetijstvu, na najnižji ravni v državi. »Naš cilj je, da bomo številčnost jelenjadi nižali toliko časa, da bomo omogočili naravno pomlajevanje z vsemi drevesnimi vrstami, ki so na tem območju naravno prisotne. Bukev se zelo dobro pomlajuje, cilj pa je, da v mladju dvignemo delež jelke in plemenitih listavcev, ki so trenutno še precej na udaru jelenjadi.« Egon Rebec, svetovalec za področje gozdarstva na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) je opomnil, da se nov načrt glede upravljanja z divjadjo bistveno ne razlikuje od prejšnjega, vendar pa se zapisani cilji niso uresničili, ker se je ukrep odstrela jelenjadi in divjega prašiča začel izvajati prepozno. Vincenc Otoničar s postojnske enote KGZS je opozoril, da ocena ZGS, da se škoda po jelenjadi v kmetijstvu zmanjšuje, ni ustrezna, saj so jo ocenjevali samo na ograjenih območjih, ne pa tudi na travnikih in neograjenih njivah. Predvsem pa bi bilo število jelenjadi treba zmanjšati za 30 odstotkov. Na območju sežanske enote ZGS poleg jelenjadi daleč največ škode na kmetijskih površinah povzročijo divji prašiči. »Pri odvzemu divjih prašičev vsako leto postavimo rekord. Lani jih je bilo odvzetih 5700, kar je približno tretjina vseh odvzetih divjih prašičev v Sloveniji. In še vedno jih je preveč, zato je njihov odstrel neomejen, pogojen je zgolj z vzdrževanjem sorazmerja med spoloma,« je povedal vodja enote Boštjan Košiček.
Premalo denarja za protipožarne preseke
Tudi v novem načrtu poudarjajo preventivno varstvo pred požari. »Težava je, ker sredstev za izvedbo ni bilo nikoli dovolj. Na Krasu imamo 630 kilometrov protipožarnih presek, ki jih je treba stalno vzdrževati. Iz državnega proračuna je za to območje predvidenih 100.000 evrov letno, kar še zdaleč ni dovolj, zato marsikatera pot ni prevozna s tovornim vozilom,« opozarja Košiček. V prihodnjih letih naj bi sicer iz programa razvoja podeželja v ta namen zagotovili več sredstev, vendar Košiček opozarja, da bi država morala poenostaviti tudi zapletene birokratske postopke, ki marsikaterega lastnika ovirajo pri prijavi na razpisu. Sicer pa je tudi na območju sežanske enote težava negospodarjenje z gozdom, saj se poseka zgolj tretjina možnega poseka, posledično pa prevladujejo stari gozdovi, ki so manj odporni na klimatske spremembe.
