»Vzeti tri življenja, če to ni razlog za dosmrtni zapor, kaj je potem lahko hujšega? Je cena za življenje deset let? Tri žrtve, 3 x 10 let zapora,« so zgroženi ob razglasitvi sodbe, ki je odmevala v začetku prejšnjega tedna, komentirali uporabniki družbenih omrežij, pa tudi ljudje v medsebojnih pogovorih.
Kaj bi se pravzaprav moralo zgoditi, da bi sodišče v Sloveniji dosodilo kazen dosmrtnega zapora? Kaj je lahko vredno več od človeškega življenja oziroma treh življenj, ki jih je na božični dan leta 2020 vzel Silvo Drevenšek?
Določila sama sebi namen?
Možnost kazni dosmrtnega zapora določa 2. odstavek 46. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Sodišča ga lahko dosodijo za kazniva dejanja, ki jih je v Sloveniji malo verjetno ali nemogoče pričakovati, šlo bi za izredne razmere, kot je vojna, ko pa država in njeni organi tako ali tako peljejo po tirnicah nekega novega reda (spomnite se samo kaznovanj in ukrepov v obdobju koronaepidemije in številnih s tem povezanih protipravnih postopkov).
Dosmrtni zapor bi v Sloveniji lahko dosodili nekomu, ki bi izvajal genocid, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo in agresijo. Seveda je mogoče, da bi v državi izbruhnila vojna, a primeri iz balkanske vojne, ko so se vsa našteta grozodejstva res dogajala, niso bili nikoli pravično sankcionirani. V vojni zakoni ne veljajo, po njej pa še manj, kajne? Možnost, da bi zaradi naštetega kdo dobil dosmrtno, je minimalna.
Teroristu bi lahko dosodili dosmrtno
Dosmrtni zapor se lahko dosodi za dejanja, povezana s terorizmom. Gre sicer za zelo širok pojem različnih nevarnosti, nasilja in agresije. V Sloveniji terorističnega napada do zdaj še ni bilo, najbližji so bili pred desetletji v Italiji in predlani Avstriji. Stopnja ogroženosti države za primer terorističnega napada je po oceni vladnih služb nizka. A v skladu z našim kazenskim zakonikom bi lahko nekomu, potencialnemu teroristu, dosodili dosmrtni zapor, če bi samo grozil s terorističnim dejanjem, kot je denimo jedrski napad, čeprav ga ne bi izvedel in zanj ne imel ničesar izdelanega.
Že grožnja bi bila dovolj za dosmrtni zapor. Kazenski zakonik kot teroristična dejanja opredeljuje tudi ugrabitev ljudi, zadrževanje talcev, napad na življenje in telo, ugrabitev vozil, uničevanje (na primer bombardiranje) javnih objektov, trgovanje z orožjem, razvoj jedrskega in biološkega orožja, prekinitev dobave z elektriko in vodo, pa tudi že omenjene grožnje v zvezi z jedrskimi objekti ali jedrskim orožjem.
Veleizdaja, napad na ozemlje, diverzija …
Tudi naslednji sklop členov KZ-1, ki so podlaga za kazen dosmrtnega zapora, je malo verjeten, da bo kadarkoli v Sloveniji uporabljen. To so veleizdaja, napad na ozemeljsko celovitost in neodvisnost države, kršitev ozemeljske neodvisnosti, nasilje zoper predstavnike mednarodnih organizacij in tujih držav, ogrožanje oseb pod mednarodnim varstvom ter diverzija.
Če bi se katera država polastila slovenskega ozemlja, ali menite, da bi agresorju sodili? Primer, da je to Rusija. Morda bi zajeli le kakšnega generalčka, vrhovnega poveljnika Putina ne bi našli nikoli v življenju. Zato je dosmrtni zapor za navedene primere sploh nemogoče pričakovati. Bizaren je tudi člen o ogrožanju varnosti oseb pod mednarodnim varstvom (npr. žvižgačev, kot sta Julian Assange in Edward Snowden). Če bi hipotetično Slovenija bila zavetišče katerega od njih, bi storilca lahko že samo grožnja pripeljala do dosmrtnega zapora. Ne pa očitno, kot je to praksa naših sodišč, umor več ljudi. Drevenšek ni edini primer trojnega morilca. Čisto vsi so jo do zdaj odnesli s kaznijo 30 let zapora ali manj. Največja verjetnost za dosojeni dosmrtni zapor v Sloveniji bi bil umor, pa tudi hipotetično, če bi se zgodil atentat (uboj) na predsednika države. Tudi to kaznivo dejanje predvideva sankcijo dosmrtnega zapora.
