Po Facebooku je zaokrožil pretresljiv zapis oziroma prošnja za pomoč enega od azilantov iz azilnega doma na Kotnikovi ulici v Ljubljani. Tam se namreč že leta spopadajo s krvoločnimi stenicami, ki živijo v posteljah, omarah in kavčih. »Podnevi se skrivajo, ponoči pa pridejo na plano, da ti pijejo kri. Ko se nahranijo, grejo nazaj v skrivališče, ti pa se zjutraj zbudiš ves pogrižen, vse te srbi, telo je v bulah ali oteklinah. Odvisno, koliko si alergičen nanje,« piše neimenovani stanovalec doma.
Pravi, da je stenice težko iztrebiti, povzročajo pa tudi psihične težave, paranojo in travme. Stanovalci ponoči ne morejo spati, če pa že zaspijo, se sredi noči zbudijo, planejo pokonci in začnejo iskati stenice. »Eni poskušajo spati pri prižganih lučeh, čeprav nič ne pomaga. Zaradi neprespanosti postanejo izčrpani in depresivni.« Prav tako se jih zaradi tega izogibajo drugi ljudje, saj nočejo, da bi golazen preskočila še na njih. »Prijatelji sedijo bolj stran, noben nas noče povabiti k sebi domov na obisk. Stenice se namreč širijo bliskovito kot korona, ves čas iščejo nove pašnike človeške krvi.«
Menda socialne delavke o težavah že leta poročajo ministrstvu in prosijo, naj iztrebijo stenice. »Ministrstvo se naloge nikoli ne loti zares. Pošljejo nam neke spreje, da jih sami pršimo po sobah, a to ni dovolj. Morda imamo nekaj dni mir, a že kmalu se iz jajčec izležejo nove živali, ki gredo na pojedino po naših telesih.«
Pred meseci so zato napisali javno pismo Uradu za oskrbo in integracijo migrantov ter jih prosili, če lahko staro okuženo pohištvo zamenjajo za novo. »Pripeljali so nove železne postelje in od sreče smo skakali do neba. A veselja je bilo hitro konec. Namesto da bi menjavo naredili tako kot je treba, torej da bi dali vse staro pohištvo naenkrat ven, zaplinili prostor, nato pa namestili novo pohištvo, so postelje menjali počasi. Dve stari ven in dve novi not na teden. Potrebovali so kar tri mesece, da so zamenjali ležišča. V tem času so se seveda stenice iz sob s starimi posteljami brez težav naselile v nove vzmetnice.« In tako je stanje tudi po menjavi vseh postelj ostalo isto.
Direktorica urada za pojav stenic sicer krivi nehigieno azilantov. »Ni res. Na Kotnikovi nas večina živi že zelo dolgo in močno pazimo na higieno. Problem ni naša malomarnost, temveč infestacija v starem pohištvu, ki ne more biti odpravljena z malo škropljenja s strupom iz Merkatorja,« ji odgovarjajo in spet prosijo za pomoč. »Življenje s stenicami je nočna mora!«
