Ženske v pismu navajajo vsaj dve konkretni osebi iz vodstva zapora, ki da "ne spoštujeta zaposlenih, podrejenih, samovoljno diktirata vodenje, pri čemer se mnenje direktorice zavoda izgubi, prav tako drugih strokovnih služb, operativnih vodij," so napisale. Omenjajo tudi "dvojna merila in samovoljnost odločanja pri dodeljevanju ugodnosti zapornicam, čemur se je potrebno odločno upreti," so dejale. Za aktivno prizadevanje in doseganje uspehov pri izpolnjevanju osebnega načrta ter spoštovanje hišnega in dnevnega reda lahko namreč obsojenka pridobi zavodske in zunaj zavodske ugodnosti.
Opozorile so tudi na bivalne razmere v gradu, ki predstavlja zaporniško stavbo, saj da ta "razpada, je vlažna." Nujno je tudi izboljšanje pogojev zdravstvene oskrbe, so še povedale in "omogočanje dostojnih obiskov otrok in svojcev, več stika z naravo…" Moti jih še, da se v večposteljnih sobah mešajo preveč različne zapornice.
Sočutne ena do druge
Spomnijo, da je tudi zagovornik načela enakosti leta 2020 ugotovil neposredno diskriminacijo v njihovem zaporu glede sprejemanja obiskov, možnosti zasebnih stikov in telefonskih klicev ter uporabe elektronske komunikacije.
"Opozorile bi še na tiste ženske, ki prestajajo najdaljše kazni in so prepuščene same sebi. Ena od nas je v skrb vzbujajočem stanju, kot živi mrtvec, telo, ki brez življenja bije vsak dan, siva barva kože, prazen, izgubljen pogled," je bilo samo nekaj glavnih obremenitev, ki jih nalagajo Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig.
Prenova in dograditev, a kdaj?
Za odzive na pismo smo zaprosili pristojne. Oglasila se nam je Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij in se opredelila do obtožb in pripomb. Najprej so se odzvali na navedbe obsojenk o nevzdržnih bivanjskih razmerah, glede česar tudi sami vidijo problem(e). Povedali so, da njihov zavod deluje v prostorih grajske stavbe, ki je stara več kot 500 let in ni bila zgrajena za namen zapora. "Primernejša arhitekturna zasnova bi lahko izboljšala kakovost bivanja obsojenk v času prestajanja kazni zapora in pripravo na ponovno vključevanje v skupnost. Iz tega razloga je aktualen projekt reševanja prostorske problematike zavoda na obstoječi lokaciji, ki vključuje prenovo in dograditev zapora, s čimer bomo pridobili za družbo, zaprte osebe in zaposlene sodoben, varen, human, vključujoč in resocializacijsko usmerjen zapor," so dejali.
Kar se kritik na zdravstveno oskrbo tiče, so povedali, da so zapori vključeni v javno zdravstveno mrežo, "kar pomeni, da zdravstveno oskrbo zagotavljajo lokalni zdravstveni domovi na območju posameznega zapora. Obsojenke imajo pravico do zdravstvenih storitev kot vse druge zavarovane osebe po splošnih predpisih, razen nekaterih specialnih pravic, ki so pogojene z odvzemom svobode," so pojasnili in dodali, da se lahko obsojenke glede zdravstvene obravnave obrnejo na pristojne institucije, ki vršijo nadzor nad izvajanjem te dejavnosti.
Dvojnih meril in samovoljnosti da ni
Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij se je odzvala tudi na kritiko obravnave starejše zapornice v "slabem stanju, prepuščene sami sebi". Povedali so, da nobena zaprta ženska ni prepuščena sama sebi ter in da ne drži, da ji nihče ne prisluhne. "Za vsako obsojenko se namreč ob nastopu kazni pripravi osebni načrt, ki je individualiziran načrt prestajanja kazni, z opredeljenimi aktivnostmi in ciljem, da se jo usposobi za življenje na prostosti, v skladu z družbenimi normami in odpravo tveganj ponavljanja kaznivih dejanj."
Kar se dodeljevanja ugodnosti tiče, za katere nekaj obsojenk trdi, da se glede njihovega dodeljevanja dogajajo "dvojna merila in samovoljnost odločanja", uprava pravi, da se "pri odločanju o utemeljenosti podelitve posamezne ugodnosti presojajo okoliščine, ki kažejo na možnost zlorabe podeljene ugodnosti, zlasti pa odnos obsojenke do kaznivega dejanja in žrtve kaznivega dejanja, povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem, uspeh v programu obravnave in že prestani del kazni zapora. Pri podeljevanju ugodnosti zunaj zavoda se praviloma ravna v skladu z načelom postopnosti," so razložili.
Dopisovanje, klici, Skype
Glede kritike zapornic na mešanje populacije v zaporniških sobah, pa so povedali, "da velik del populacije v zaporu predstavljajo osebe, ki se težje prilagajajo, imajo pomanjkljive socialne veščine in izkušnje urejenega sobivanja v skupnosti. Mnoge prihajajo iz težkih okoliščin na prostosti, velik delež zaprtih žensk pa se sooča tudi z duševnimi motnjami ali stiskami. Obsojenke so v zaporu zaprte proti svoji volji, poleg tega prestajanje kazni zanje predstavlja stres in stisko, saj poleg odvzema svobode, med drugim pomeni tudi omejene stike z zunanjim svetom, okrnjeno zasebnost ter sobivanje s soobsojenkami, v katerem je potrebno veliko prilagajanja. Razumljivo je, da svoje okoliščine doživljajo neugodno ter imajo potrebo, da na svoje težave opozarjajo," so poudarili.
Ne kratijo jim, so še dodali, niti stikov z zunanjim svetom, kar je tudi eden od očitkov obsojenk. Te jim po njihovih zagotovili omogočajo preko obiskov, telefonskih pogovorov, z dopisovanjem in sprejemanjem pošiljk. Med epidemijo pa so v sklopu pilotnega projekta pričeli izvajati tudi "Skype video klice, ki so zaprtim ženskam pomembno olajšali stike z otroki in drugimi družinskimi člani."
