K Marti in Vuku so nepridipravi prvič vlomili leta 2016, drugič leta 2020 in nazadnje pred dobrim mesecem dni.
V njun dom, bivalni vikend, ki sta si ga v tej vasici nad Otočcem, od koder se ponuja čudovit pogled na dolino in Gorjance, uredila pred dvajsetimi leti, so nepridipravi prvič vlomili leta 2016, drugič leta 2020 in nazadnje pred dobrim mesecem dni.
»To, kar se je zgodilo nama, presega vse meje zdravega razuma. Zelo sva prizadeta in zelo naju je strah. Ponoči ne spiva, pozorna sva na vsako senco, vsak šum,« sta pripovedovala še vedno povsem pretresena po zadnjem dogodku. Prva dva vloma sta bila pri belem dnevu, enkrat sta bila odsotna pet ur, drugič je Marta za dve uri obiskala Vuka v bolnišnici, pri tretjem sta bila na dopustu.
»V prvem vlomu so nama odnesli veliko zlatnine, med drugim tudi tri verižice, ki so mi bile dragocen spomin na mamo, denarja pa ne, ker ga doma nisva imela. V drugem so našli še prstane, ki so mi ostali, in 690 evrov gotovine. Tretji vlom po vrednosti ni bil tako velik kot prejšnja dva, a so vlomilci za seboj pustili pravo razdejanje. Še danes težko z besedami opišem vse občutke, ki so naju prevevali, ko sva prišla domov,« je pripovedovala s tesnobo v glasu.
Tokrat so jima v hiši, ki sicer stoji tik ob cesti, spraznili povsem polno zamrzovalno skrinjo, Vukovo vinoteko olajšali za nekaj steklenic vina, dva viskija, tri penine in tri litre žganja, odnesli so še šest litrov olja pa komplet kozarcev za vino in martini, dva kuhinjska noža, brusilec za nož, torbico in za okoli deset evrov drobiža. Poleg tega so poškodovali dvoje balkonskih vrat, skozi katera niso uspeli vstopiti, v hišo pa so nato prišli skozi spalnično okno. »Tudi kriminalist je dejal, da takega razdejanja ne vidijo vsak dan. Vse je bilo razmetano, na tleh so bile obleke in dokumenti, strgali so škatle od čevljev in celo od zdravil, lomili platnice knjig, tudi v kopalnici je bilo vse prevrnjeno ... Očitno so si vzeli čas in spustili žaluzije, da jih kdo ne bi videl,« je naštevala Marta.
Hujše so psihične posledice
To so materialna dejstva, a precej hujše so psihične posledice, ki jih tovrstno dejanje pušča na človeku, še posebej starejšemu, ki potrebuje več pomoči, pravi Marta. Stara sta 70 in 80 let, Vuko je sladkorni in srčni bolnik, imel je že tri infarkte, in tudi Marta ima zdravstvene težave.
»Vlom je gnusno dejanje, vredno vse obsodbe. Dejanje, ki zelo močno vpliva na občutek varnosti ne glede na višino premoženjske škode. Nepovabljeni gost je vstopil v tvoj intimni svet, v prostor, v katerem naj bi se počutil varnega. Zato se sprašujem, kdo ščiti državljana. To naj bi bila policija, ki skrbi za red in mir. A midva se ne počutiva varno v najinem domu. To ni varna država,« pravi Marta.
Prepričana sta, da je potrebna sistemska rešitev, sprememba zakonodaje. »Občutek imava, da se človekove pravice ne merijo z enakimi vatli. Kje je najina pravica, da bi po štirih desetletjih dela v miru preživela še tistih nekaj let, ki nama bodo dana? Namesto tega pa doživljava takšne strese. Penzijo sva zaslužila s trdim delom, brez enega socialnega transferja. Prav tako sem po nakupu to zemljišče in objekt morala legalizirati. Pravijo, da naj bi se samozaščitili, a zame postavitev vseh mogočih alarmnih in zaščitnih naprav ni sistemska rešitev. Če dava železno mrežo na vsa okna, iz najinega lepega doma delava zapor. Prav tako zame ni sprejemljivo, da bom igrala vlogo vohuna in za vsak avtomobil, ki se pelje mimo in ga ne poznam, hitro zapisovala registrske številke. Za to je odgovorna policija. Če ni dovolj okrepljena, pa naj pokličejo na pomoč vojsko. Ta brani Nato in vse mogoče države, državljanov Slovenije pa ne. To bi za državo morala biti prednostna naloga,« je razmišljala.
Ob vsem tem pa je Marti najhuje, da so njeni trije vnuki tako prestrašeni, da si ne upajo na počitnice. Še več, trenutno počitnikujejo pri drugi babici in se tudi tam bojijo ter kličejo očka in mamico, ali bodo nepridipravi prišli tudi tja in jim kaj naredili. »Že mi, odrasli, težko to predelamo, kaj šele nebogljeni otroci. Konec koncev ni toliko pomembna višina premoženjske škode kot ta psihološka, ki pušča tako velike travme. Ne morem sprejeti besed, češ kaj hočemo, živimo pač v takšnem času, kriminala je po vsem svetu veliko. Zakaj bi morala midva bežati iz najinega raja?« Vuko pa se ob vsem tem še sprašuje, ali je novomeški župan kdaj zahteval podatke od policije o vlomih, da bi na seji občinskega sveta razpravljali o tej pereči temi, novo ministrico za notranje zadeve pa bi pobarala, ali bo tudi ona raje preganjala mirne demonstrante ali organizirane tolpe.
Kaj pravi policijska statistika?
Čeprav imamo ob prebiranju vsakodnevnih policijskih poročil občutek, da je vlomov iz leta v leto več, podatki tega ne potrjujejo. Na območju Policijske uprave Novo mesto so letos do konca prejšnjega tedna obravnavali 231 kaznivih dejanj, povezanih z vlomi in tatvinami iz stanovanjskih hiš, stanovanj in počitniških hiš, v istem obdobju lani 235, leto prej pa jih je bilo precej več – 389. Delež preiskanih tovrstnih dejanj je lani znašal 15,6 odstotka, sporočajo s PU Novo mesto. Kot je pojasnil Robert Zupančič, načelnik Policijske postaje (PP) Novo mesto, so letos največ vlomov in tatvin iz hiš, stanovanj in iz vikendov obravnavali na območju PP Novo mesto (60), PP Trebnje (43) in PP Krško (30). Te številke so primerljive z lanskimi, v primerjavi z letom 2020 pa gre na območju vseh treh postaj za občutno zmanjšanje; takrat so jih v novomeški našteli 138, trebanjski 52 in v krški 59.
»Naši policisti in kriminalisti skozi vse leto izvajajo številne dejavnosti, da bi preprečili premoženjska kazniva dejanja in da bi jih uspešno preiskali. Zavedamo se namreč, da gre za dejanja, ki močno vplivajo na občutek varnosti ljudi,« je poudaril in dodal, da storilci najpogosteje vlamljajo v poznih večernih in nočnih urah ter navadno takrat, ko stanovalcev ni doma. Objekte in navade ljudi opazujejo ter izkoristijo njihovo daljšo ali krajšo odsotnost.
Pomembna je samozaščita
»Izkušnje kažejo, da so manj verjetni vlomi v hiše, v katerih imajo nameščene alarmne naprave in videonadzor. Pomembno je tudi upoštevati osnovne samozaščitne ukrepe, da ob odhodu zaklenemo vsa vrata in zapremo okna, ključev pa ne puščamo na »skritih mestih, na primer v nabiralniku, pod posodami za rože, pod predpražniki ... Med dopusti se žal še vedno dogaja, da ljudje na družbenih omrežjih najavljajo svoje odhode na dopust, utrinke z letovanja in koliko časa bodo odsotni. To vlomilcem močno olajša delo,« je nanizal ugotovitve. Zato policisti svetujejo, da ob odhodu na dopust doma ne puščate dragocenosti in denarja; bolje bo, da najamete sef. Prav tako o svoji odsotnosti ne puščajte sporočil na družbenih omrežjih in poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma. »Prijatelji ali sosedje naj vam praznijo nabiralnik in dvigujejo rolete. Koristna je tudi vgradnja časovnega stikala za samodejno prižiganje luči, radijskega in televizijskega sprejemnika,« je dejal Zupančič.
Doma parkirana vozila zaklenite ter varno shranite dokumente in ključe, tudi rezervne, v okolici hiše pa ne puščajte orodja in z vidnih mest umaknite vse vrednejše predmete. »Sosedom povejte, na katero številko ste dosegljivi, preglejte tudi zavarovalne police, kako je s kritjem škode ob vlomu. Serijske številke vrednejših predmetov si zapišite ali jih fotografirajte ter po možnosti označite na manj vidnih mestih,« je še svetoval in občane pozval, da jih obveščajo v vseh primerih, ko v nekem okolju opazijo sumljiva vozila in osebe, ki bi si lahko ogledovali hiše in se pripravljali na izvrševanje kaznivih dejanj. Ta obvestila so policistom pri preiskavi v veliko pomoč. »Če ob prihodu domov opazite sledi vloma, ne vstopajte in ne hodite po stanovanju, ampak takoj pokličite policiste na številko 113. Ničesar ne prijemajte ali premikajte, da se ne bi poškodovale ali uničile sledi, ki bi lahko pripeljale do odkritja storilca kaznivega dejanja,« še dodaja načelnik PP Novo mesto.
