Številni slovenski delavci, zlasti iz Podravja in Pomurja, se dnevno vozijo v službo v sosednjo Avstrijo. Po oceni Sindikata delavcev migrantov Slovenije (SDMS) naj bi bilo v Avstriji zaposlenih okrog 35 tisoč Slovencev. Razlogi za odhod na delo v Avstrijo so seveda predvsem višje plače, ki pa so v naši državi še dodatno obdavčene. Za leto 2020 je odločbe o plačilu dohodnine prejelo 9746 slovenskih davčnih zavezancev, zaposlenih v Avstriji. Odmerjena dohodnina je skupaj znašala skoraj 24,3 milijona evrov, najvišji obračunani znesek doplačila pa je znašal 25.626 evrov.
Visoka dohodnina pogosto posledica večletnega neplačevanja
V zvezi z visokimi zneski doplačil so na Fursu pojasnili, da gre razloge iskati v več dejavnikih. Praviloma jih dobijo tisti, ki so ignorirali medletno prijavljanje dohodkov ali pa so jim bili poračunani celo za več let nazaj. Pravica do odmere davka namreč zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek obračunati, absolutni zastaralni rok davčne obveznosti pa je deset let. Furs torej lahko zaračuna tudi dohodnino za precej let nazaj. Posameznik tako lahko v enem letu dobi odločbe za več odmernih let (če tudi napovedi vloži v istem letu za več preteklih let …), kar seveda pomeni višji celoten znesek doplačil. Ta je lahko višji tudi na račun tega, ker zavezanci pravočasno niso uveljavljali olajšav ali stroškov.
Ne gre za dvojno obdavčitev, temveč za plačilo razlike
V skladu s slovensko davčno zakonodajo so obdavčeni vsi prihodki (razen izjem, kot so dediščina, darila, dobitki od iger na srečo, otroški dodatek ...), ki jih posameznik, davčni rezident Slovenije, pridobi po svetu. Kot trdijo na Fursu, se dohodnina izračuna tako, da prijavljeno plačo obravnavajo, kot da bi bila zaslužena v Sloveniji. Pri tem od končnega zneska dohodnine odbijejo v Avstriji že plačano dohodnino. Prav tako se jim na podlagi dokazil pred obdavčitvijo odbijejo stroški malice (11 evrov na dan) in stroški kilometrine. Migrantski delavci tako plačajo le razliko do davčne osnove in niso dvojno obdavčeni, nadaljujejo na Fursu: »Dohodnina v Sloveniji se zmanjša za znesek davka, plačanega v Avstriji, ki je enak znesku davka, ki bi ga Slovenija sama odmerila od dohodka, doseženega v Avstriji.«
Sindikat: V Sloveniji smo krivično obdavčeni
V Sindikatu delavcev migrantov Slovenije (SDMS) pa opozarjajo, da gre za nepravično obdavčitev delavcev. »Čezmejni delavci, zaposleni v Avstriji ali drugod v tujini, plačamo dohodnino od dohodka najprej v državi, ki nam je priskrbela delo, omogočila zdravstveno zavarovanje in nam bo omogočila tudi izplačilo pokojnine. V tujini smo sprejeli delo pod drugo delovnopravno zakonodajo, zato smo temu primerno tam obdavčeni. V Sloveniji čezmejni delavci ne plačujemo razlike v dohodnini, kot se je v preteklosti dostikrat v medijih lažno objavljalo. Matematika ne laže in izračuni kažejo, da smo v Sloveniji krivično obdavčeni. Politika kot argument obdavčevanja čezmejnih delavcev zagovarja načelo enakosti vseh rezidentov, pozablja pa, da domačim delavcem pripadajo pravice, ki čezmejnim delavcem ne. Ena od njih je povrnitev stroškov v zvezi z delom. Ustavno sodišče (US) je leta 2013 ukinilo posebno olajšavo za čezmejne delavce, ker nihče pred US te olajšave ni zagovarjal. Odkar smo v SDMS politiki nastavili ogledalo in zahtevali enakost, torej da se po odločbi US potemtakem domačim delavcem ukinejo stroški in se jim priznajo na način, kot so priznani čezmejnim delavcem, se je politika (leva in desna) zavila v molk. In problem niso samo stroški ...« pojasnjuje podpredsednik omenjenega sindikata Martin Ivec.
Nočejo dodatnih obdavčitev
Kot pravi, je v izogib dvojnega obdavčevanja za isti dohodek Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pripravila več vzorcev, po katerih bi se lahko ravnale države. Eden od teh, ki ga v SDMS tudi zagovarjajo, je, da bi se dohodek za opravljeno delo v tujini izvzel iz obdavčitve v domovini rezidenta. »Slovenija je na žalost za državljana sprejela najmanj ugodno verzijo priporočila OECD, po katerem svojim državljanom prizna le navaden odbitek davka, plačanega v tujini. Čezmejnim delavcem preprosto ukine oziroma odvzame delavske pravice, ki jim pripadajo po delovni zakonodaji, po kateri so dosegali svoj dohodek v tujini, ne prizna jim pa pravic, ki pripadajo domačim delavcem,« še trdi.
Komu tak položaj najbolj ustreza?
Gre za torej precej kočljivo temo, ki se je očitno izogiba tudi politika. Dejstvo je namreč, da slovenske državljane nižje plače na neki način »silijo« v plačno ugodnejšo Avstrijo, ki jim nudi zaposlitve. Na drugi strani pa domača država, ki ne omogoča bolj spodbudnega delovnega okolja, te iste čezmejne delavcev »izkorišča«, saj na račun njihovih višjih zaslužkov bogati državno blagajno. Pogodu ji je tudi to, da z njihovimi pokojninami ne bo obremenjena slovenska pokojninska blagajna, saj jim jih bo plačevala Avstrija. Resnica pa je tudi, da taisti delavec, ki živi v Sloveniji in dela v Avstriji, koristi domače ceste, vrtce, šole ...
Sporno priznavanje stroškov malice in prevoza
Primerjava bruto in neto izplačila hipotetično popolnoma enake plače pokaže, da je slovenski delavec, zaposlen pri nas, ki dnevno opravi enako število kilometrov kot delavec, zaposlen v Avstriji, dejansko na slabšem. Za primer smo vzeli delavca z bruto plačo dva tisoč evrov (brez stroškov in olajšav). V tem hipotetičnem primeru preračun neto plače po podatkih kalkulatorja za informativni izračun plače, dostopnega na spletni strani, pokaže, da delavec v Sloveniji prejme okoli 1323 evrov neto izplačila, delavec v Avstriji pa 1526 evrov. V sindikatu ob tem opozarjajo, da delavci migranti ne dobijo posebej izplačanih stroškov prevoza in malice od delodajalcev, a se jim omenjeni stroški pred odmero dohodnine upoštevajo kot olajšava. Kar pa po mnenju sindikata ni enako: »Če bi Slovenija čezmejnemu delavcu priznala stroške v neto znesku in ne kot olajšavo, 99 odstotkov čezmejnih delavcev v Sloveniji ne bi imelo doplačila dohodnine!«
