Minimalna pomoč
Kmet je leta 2020 za obdelavo enega hektarja njive ob porabi 200 litrov nafte zanjo odštel 213 evrov, lani 254 evrov in letos 336 evrov. Zgolj razlika med lani in letos znaša 82 evrov, država pa bo torej »pomagala« s 6,67 evra po hektarju.
Vlada bo kmetom zaradi dviga cen energentov, ki se porabijo za kmetijsko mehanizacijo, pomagala z 2,16 milijona evrov. Do pomoči bodo upravičeni kmetje, ki so bili v letu 2021 upravičeni do vračila trošarine za energente in na dan uveljavitve odloka niso imeli neporavnanih obveznosti do države. Finančna pomoč se dodeli na hektar zemljišča in znaša 6,67 evra za njivo, travnike … in 14 evrov za vinograde ter intenzivne sadovnjake. Najnižji znesek dodeljene pomoči znaša 40 evrov na upravičenca, kar pomeni, da mora imeti posameznik vsaj šest hektarjev površin. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje, izdala informativno odločbo najpozneje do 30. septembra 2022.
Kmetje se strinjajo, da je vsak dodaten evro na kmetiji dobrodošel, a v okviru tega ukrepa gre za simbolične zneske in še to le za nekatere kmete. V letu 2019 je bila povprečna cena litra dizelskega goriva 1,25 evra, leta 2020 zgolj 1,06 evra in lani 1,27 evra za liter, ta letos znaša 1,68 evra. Pravilnik o načinu vračila trošarine za energente v kmetijstvu priznava 200 litrov porabljenega dizla po hektarju njive. To pomeni, da je kmet leta 2020 za obdelavo enega hektarja njive ob porabi 200 litrov nafte zanjo odštel 213 evrov, lani 254 evrov in letos 336 evrov. Zgolj razlika med lani in letos znaša 82 evrov, država pa bo torej »pomagala« s 6,67 evra po hektarju, kar pomeni, da ne bo pokrila niti deset odstotkov višjih stroškov, ki so posledica dviga cen energentov.
Manjši kmetje bodo ostali še brez tega drobiža
»To je podcenjujoče do slovenskega kmeta,« je jasen predsednik ptujske območne enote KGZS Alojz Herga. Predsednik Delavskega društva hribovskih kmetij Franc Cep iz Kočic pri Žetalah pa pravi, da gre za majhno vsoto pomoči, a da bo še iz te mali kmet izpadel. »Denar pošiljajo kot tolažilno nagrado, toliko, da nas malo utišajo. Vendar pa ta pomoč ni nadomestilo za izgubljeni prihodek. Ob tem povprečna kmetija v Halozah obsega pet hektarjev, kar pomeni, da haloški kmetje do te pomoči ne bodo upravičeni, še več, po moji oceni nas, male kmete, obravnavajo, kot da ne bi bili državljani Republike Slovenije. Naj država jasno pove, da je mali kmetje ne zanimajo.«
Pomoč ne pride vedno na pravi naslov
Da nastajajo težave pri delitvi pomoči in oblikovanju ukrepov, je priznala tudi Barbara Zagorc s Kmetijskega inštituta Slovenije, saj pripravljavcem ukrepov manjkajo ustrezni podatki (npr. razpoložljivost aktualnih odkupnih cen in ponudbe različnih kmetijskih pridelkov na slovenskem trgu), ob tem pa se srečujejo še s številnimi administrativnimi in izvedbenimi ovirami pri uveljavljanju ukrepov. »Zato se občasno tudi zgodi, da ukrepi niso vedno dovolj ciljno usmerjeni ter ne naslavljajo v celoti kmetijskih sektorjev in tistih kmetov, ki so zaradi draginje in drugih vplivov vojne v Ukrajini najbolj prizadeti,« je dodala.
