Mladi kurator, mladi umetnik

Eva in Iza frustrirani nad pocenjevalnim odnosom do umetnosti

J.V./STA
24. 7. 2022, 20.07
Posodobljeno: 24. 7. 2022, 20.25
Deli članek:

V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana (DLUL) je na ogled razstava iz cikla Mladi kurator, mladi umetnik Eve Žibert in Iza Štrumbelj Oblak z naslovom Ko bom velika, bom umetnica.

Svet24
Ko bom velika, bom umetnica tvori več dogodkov participatornega značaja.

Ko bom velika, bom umetnica tvori več dogodkov participatornega značaja, ki bodo potekali v obliki različnih iger in izzivov, ki izhajajo iz kolektivne preteklosti. Razstava bo v obliki javnih dogodkov na ogled do 5. avgusta.

Iza Štrumbelj Oblak (1997) končuje dodiplomski študij fotografije na VIST, Fakulteti za aplikativne vede v Ljubljani, preteklo leto pa se je dodatno izobraževala na LUCA School of Arts v Bruslju. V zadnjem času se najraje poslužuje performativnih in participativnih praks, ki ji služijo kot orodja za preseganje družbenih norm.

"Iza in Eva se radi igrata in tega nikakor ne skrivata. Tako v sproščenem duhu prevzemata cikel Mladi kurator, mladi umetnik, pri čemer sta njuni vlogi fluidni. Prostore galerije in okolice poskušata pretopiti v prostor, kjer rigidnost odraslega sveta ne velja in otročja neobremenjenost postane vrednota. Želita ustvariti brezskrbno cono, kjer se slehernik sme zgolj prepustiti zabavi, pozabiti na tuja mnenja, skrbi in dolžnosti, ki bdijo nad njim. To bosta dosegali s pomočjo igre, skupnega temelja vseh naših otroštev, sredstva učenja, druženja in raziskovanja," sta o razstavi zapisali Eva Žibert in Iza Štrumbelj Oblak.

Svet24
Koledar dogodkov. Prijave na zibert.eva5@gmail.com.

Eva Žibert (1997) je diplomirala iz umetnostne zgodovine ter primerjalne književnost in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Trenutno opravlja šestmesečno praktično usposabljanje iz kulturnega menedžmenta in umetnostne zgodovine v Galleri Heike Ardnt v Berlinu.

Dodali sta, da osebno dilemo o smiselnosti, nujnosti ali nepotrebnosti svojega dela in njegove vloge v družbi umetnica prepušča javnemu premisleku in jo pogojuje z njegovim zanimanjem. Frustrira jo podcenjevalen odnos do umetnosti, ki je ključen za formacijo kulturne družbe - pa naj bo to zaradi navidezne nedostopnosti ali pa zastarelega učnega načrta. Z razposajeno obliko in lahkotno tematiko se dialoško naravnana razstava širi v javni prostor ter gledalce vabi, da postanejo soustvarjalci. Pod vprašaj postavlja odprtost družbe ter se dotakne neizbežne prepletenosti med umetnostjo, življenjem in umetnikovim delom.