Vlada v okviru ukrepov za soočanje s trenutno draginjo med drugim načrtuje tudi pomoč socialno ogroženim prebivalcem. Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, je okvirni koncept teh ukrepov v torek potrdila delovna skupina za draginjo, vlada pa ga bo potrdila v četrtek. "Naslovili bomo predvsem ogrožene skupine ljudi, kot jih določa trenutna zakonodaja - torej gospodinjstva pod določeno ravnjo dohodka in upokojence pod pragom tveganja revščine. Socialno ogroženi, invalidi, upokojenci bodo torej prvi na vrsti," je okvirno o ukrepu dejal Mesec.
Izplačila bodo predvidoma izvedena jeseni. Pri tem ne bodo, kot je poudaril Mesec, "metali okrog po 150 evrov", ampak bodo izplačila ciljana, in sicer so predlagali instrumente, s katerimi bi kompenzirali razliko med pragom tveganja revščine in dohodki posameznika oziroma gospodinjstva. Šlo bo za enkratna izplačila. Za ta "prvi krog" izplačil, kot se je izrazil Mesec, bodo namenili okoli devet milijonov evrov.
Mesec je povedal še, da ne izključujejo pomoči tudi delovno aktivnim osebam, a se o tem, kakšen bi bil najprimernejši pristop, še pogovarjajo.
Na današnji novinarski konferenci je zagotovil tudi, da ob energetski draginji ne bodo pozabili na domove starejših občanov. Elektrika bo regulirana ne samo za gospodinjstva, ampak tudi za male poslovne odjemalce, kamor sodijo tudi domovi starejših občanov. Tisti, ki se ogrevajo na plin, pa bodo zajeti v ukrep regulacije plina, kjer bodo zaščitili tri vrte odjemalcev: gospodinjske odjemalce, male poslovne odjemalce in zaščitene odjemalce, med katere sodijo tudi domovi, je pojasnil.
Sicer pa danes pristojni parlamentarni odbor obravnava novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, s katero želijo po njegovih besedah za leto dni zamakniti uveljavitev obstoječega zakona, ki je, kot je pojasnil, neizvršljiv. Kot še en razlog pa je navedel, da morajo zagotoviti dodatnih 30 milijonov evrov to jesen, da ne bodo oskrbnine v domovih za starejše poskočile za več kot 20 odstotkov, ker bi to breme padlo na oskrbovance. "To smo se na vladi dogovorili in to bomo danes zaprli," je poudaril.
Obenem po njegovih besedah potekajo tudi priprave domov za starejše glede covida-19 za jesen. Danes se bodo sestali predstavniki ministrstva in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da se pogovorijo o ukrepih. Kot je napovedal minister, bodo del investicij prioritetno usmerili v to, da bodo domovi dobili ustrezne prezračevalne naprave. Kot je zagotovil, bodo storili vse, da poskrbijo za maksimalno zaščito oskrbovancev domov pred novim valom okužb.
Mesec je sicer danes spomnil na nekatere dosedanje odločitve. Ob primeru podjetij Marinblu in Selea so po njegovih navedbah na pristojnem odboru DZ sprejeli zavezo, da bodo zaposlili 20 novih inšpektorjev in ustanovili mešane inšpekcije, kar pomeni, da bodo problematična podjetja skupaj obiskovali inšpektorji s področja dela, davkov, trga ter policija.
Sprememba je tudi, da delavec iz BiH oz. Srbije prvo leto zaposlitve v Sloveniji ne bo več vezan le na enega delodajalca. V okviru ponovne vzpostavitve socialnega dialoga v okviru ekonomsko socialnega sveta pa so, tako Mesec, našli kompromis, da v mesecu dni zaključijo zgodbo glede beleženja evidenc delovnega časa.
Izpostavil je še, da so po odločitvi ustavnega sodišča, da je razlikovanje med istospolnimi in raznospolnimi pari neustavno, na ministrstvu v petih dneh pripravili novelo družinskega zakonika, ki to neustavnost odpravlja.
Glede ukinitve urada za demografijo pa je pojasnil, da se za to niso odločili zaradi zamer, ampak ker menijo, da je urad nepotreben in da so pravi odgovor za te težave dostopna stanovanja za mlade in ustrezno plačilo za delo, ki bo mladim zagotovili kakovostno življenje v Sloveniji. Zato namesto omenjenega urada postavljajo stanovanjsko politiko, a je tu ovira "referendumska blokada". Na sektor za stanovanja, ki ga nameravajo širiti v direktorat, pa bodo prenesli tudi kadrovske kvote, ki jih pridobijo z ukinitvijo urada za demografijo.
Stanovanjska politika je sicer ena od stvari, s katero se želi minister prioritetno ukvarjati, saj jo vidi kot eno ključnih socialnih težav ljudi v starosti do 35 let. Ker stanovanja marsikje postajajo nedostopna, bo morala poseči države, pravi Mesec, ki kot možne ukrepe vidi regulacijo najemniškega trga, gradnjo javnih najemnih stanovanj, spodbujanje stanovanjskega zadružništva in omogočanje varčevalcem, da prihranke, ki jih imajo na bankah in jih najeda inflacija, prek investicijskih skladov naložijo v stanovanjsko gradnjo.
