Objavljena odločitev je v začetku tega tedna sprožila veliko ugibanj, odzvala pa se je tudi Zadružna zveza Slovenije (ZZS) v sporočilu, da v času žetve kmetje na vladne odkupe ne morejo več čakati. Oglasili so se tudi v skupini Panvita, ki združuje nekatera podjetja v slovenski živilsko-predelovalni industriji. Včeraj pa je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) opravilo prve informativne pogovore z deležniki s kmetijskega sektorja o možnosti odkupa ter stanju in trgu pšenice v Sloveniji.
Če se za trenutek zadržimo pri pričakovanih učinkih, ki jih je ob svoji odločitvi objavila vlada, kaže, da so ti zaenkrat na trhlih nogah. O vplivu odkupa na končne cene izdelkov za potrošnike bo mogoče ugibati, ko bosta dorečena cena in potek odkupa. A po oceni agrarnega ekonomista Aleša Kuharja bi ta ukrep lahko celo vplival na povečevanje inflacije. Glede pričakovanja, da bo v Sloveniji pridelana pšenica v Sloveniji tudi odkupljena, je videti, da so vlado v kmetijskem sektorju že prehiteli s predhodnimi dogovori, poleg tega pa odkupi med žetvijo tudi že potekajo. Namesto stabilnosti pa je zaradi pozne vključitve vlade v procese odkupa videti, da je ta pri kmetih povzročila negotovost, kot bi sklepali iz javnih odzivov Kmetijsko gozdarske zbornice in ZZS. Nekoliko različna pričakovanja kot na ministrstvu pa imajo znotraj sektorja tudi glede odkupne cene. Ministrica je prejšnji teden izrazila pričakovanje, da bodo kmetje pričakovano ceno 400€ na tono znižali, to pa naj bi jim omogočil celoten, 22 milijonov evrov vreden paket pomoči sektorju.
Pšenica bi ostala v Sloveniji tudi brez državnega odkupa
A že pred v vladi sprejeto namero odkupa se je 22. 6. sestala Komisija za odkup in prodajo žit, ki jo sestavljajo predstavniki Zadružne zveze Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije. Komisija je takrat sprejela sklepe, ki med drugim določajo tudi okvir za oblikovanje odkupnih cen glede na kvaliteto in različne razrede pridelka, na prvem mestu pa je bila zaveza, da se „vso pšenico letnika 2022 ponudi v odkup slovenskim mlinarjem“, cena pa bi se oblikovala na podlagi evropskega trga, so o sestanku povedali pri ZZS.
Poleg tega je Komisija v svoja pričakovanja pri odkupu vključila tudi državo, ki naj bi „v okviru začasnega okvira zaradi ukrajinske krize v primeru nižjih odkupnih cen oblikovala ustrezne ukrepe, ki bodo nadomestili izpad prihodka“. Ponujena odkupna cena 400€/tono „je bila oblikovana na podlagi močno povečanih stroškov pridelave pšenice in takratne (22. 6. 2022) borzne cene krušne pšenice, ki pa je ta znesek celo presegala.“
Pridelovalci, združeni v Skupino Panvita, so včeraj v sporočilu za medije kot razlog za letošnje visoke odkupne cene navedli sušo, ki je vplivala na nekoliko slabšo letino, in splošne podražitve na ravni proizvodnje kot posledice vojne v Ukrajini. Direktor družbe Panvita Kmetijstvo in predsednik sekcije za kmetijska podjetja pri GZS Branko Virag je ob tem zagotovil, „da bo vsa pšenica, ki jo bomo v Panviti sami pridelali, kot tudi tista, ki jo bomo odkupili od kmetov, ostala v Sloveniji,“ glede draginje pa je ravno tako izrazil pričakovanja podjetij verige, da jim bo na pomoč priskočila država.
Država z odkupom pšenice vstopa v že sprejete dogovore
Na včerajšnem informativnem sestanku s predstavniki ministrstva so kmetijske organizacije vlado obvestile o že sprejetih dogovorih o odkupnih pogojih, ki so jih dosegli z nekaterimi mlinarji. „To so odkupni pogoji, ki omogočajo, da se odkup slovenske krušne pšenice s strani slovenskih mlinarjev realizira v največji možni meri. Glede na navedeno je pričakovanje pridelovalcev pšenice, da te pogoje pri svojih namerah o odkupu spoštuje tudi Vlada Republike Slovenije“, so glede včerajšnjega sestanka za Svet24 sporočili v ZZS.
V tem trenutku je videti, da so pričakovanja ministrstva glede poteka odkupa pšenice odvisna od tega, kako bodo znotraj sektorja sprejeli celoten paket pomoči kmetijstvu - na primer v tistem delu, ki se nanaša na področja gnojil in repromateriala. A ker pričakovanja ne dohajajo dejstva, da odkupi pšenice znotraj že vzpostavljenih dogovorov med deležniki že potekajo, bo država očitno morala poseči na trg, kjer pa bo morala hkrati delovati z dveh strani. Na strani pogajanj o odkupni ceni bo morala računati tako na že dogovorjene „bilateralne odkupne pogoje, ki so sprejemljivi tako za ponudbo kot povpraševanje“, kot o stanju na strani ponudbe, poroča ZZS. Pri tem zadružniki dodajajo, „da so se odkupne cene med poslovnimi subjekti ob začetku žetve oblikovale na podlagi stanja na borzah in dosegle drugačen nivo, kot so bila pričakovanja komisije 22. 6. 2022“. A na drugi strani bodo trčila ob pričakovanja na strani sektorja, ki zaenkrat namigujejo na to, da že dorečene subvencije kmetijstvu temu ne bodo zadostovale.
