Zakon o vladi

V SDS pogled usmerili proti zakonodajnem referendumu, vložili so podpise

S.R./STA
29. 6. 2022, 16.02
Posodobljeno: 29. 6. 2022, 18.39
Deli članek:

Stranka SDS je vložila podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o vladi.

Bobo
Janez Janša

Spomnimo, državni zbor je pred dobrim tednom dni na izredni seji z 52 glasovi za in 23 proti zavrnil predlog opozicijske SDS za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu sprememb zakona o vladi ter nato s 53 glasovi za in 25 glasovi proti te spremembe zakona tudi sprejel. Vlada Roberta Goloba s tem uvaja tri nova ministrstva, in sicer ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstvo za podnebje in energijo. A je stranki SDS ostal še en adut, to je možnost zakonodajnega referenduma, česar v zadnjih tednih sprva niso izključili, pred dnevi pa je postalo jasno, da bodo v želji po oviranju dokončnega oblikovanja Golobove vlade zagrizli še v to jabolko. Podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o vladi je sicer začel zbirati tudi upokojenec in aktivni državljan Vili Kovačič.

Koliko podpisov so vložili, v SDS ne razkrivajo, so pa v poslanski skupini SDS naknadno za STA zagotovili, da jih je več kot potrebnih 2500. Poslanec SDS Branko Grims je ob tem na današnji novinarski konferenci zatrdil, da z aktivistom Kovačičem "nimajo nič." Za razpis referenduma bodo morali v 35 dneh zbrati 40.000 podpisov. Predsednik DZ v sedmih dneh po ustrezno vloženi zahtevi določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev. Če bi ta padel v čas med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik DZ določi rok, ki začne teči 1. septembra.

Referendum bi v SDS izvedli skupaj z lokalnimi oz. predsedniškimi volitvami. Če bi zaradi morebitnih daljših rokov moral o tem odločati DZ, pa Grims računa na potrebno dvotretjinsko podporo poslancev za uskladitev datumov volitev in referenduma. "Ti referendumi potem praktično ne bi stali nič in upam, da bo toliko odgovornosti in razumnosti tudi pri vladajoči koaliciji," je dejal Grims.

Na Državni volilni komisiji so za STA pojasnili, da bi referendum, če bi ga izvedli skupaj s predsedniškimi volitvami, ki bodo prve jeseni, stal okoli 760.000 evrov. Če bi bil izveden samostojno, pa bi izvedba referenduma stala okoli 4,2 milijona evrov, toliko je namreč stal zadnji referendum o vodah. Razlika, ki pomeni znaten prihranek, gre v največji meri na račun stroška volilnih odborov in tudi drugih stroškov, denimo za poštne stroške za pošiljanje obvestila volivcem.

Koalicija: SDS zavlačuje postopek formiranja vlade

V koalicijskih poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica menijo, da SDS z vložitvijo podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma želi zavlačevati postopek formiranja nove vlade. Tri nova ministrstva ustanavljajo, saj želijo poskrbeti za sožitje generacij in podnebne spremembe, pravijo v Svobodi.

Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je v izjavi za medije dejal, da si želijo dati odgovor na zgodbo solidarne prihodnosti, na sožitje vseh generacij, tudi na podnebne spremembe. Znanje, znanost in razvoj pa nam bodo po njegovih besedah prinesli dodano vrednost. "Taktiziranja, politična preigravanja tega napredka ne prinašajo, jemljejo nam pa dragocen čas," je dejal. Obljubil je, da bodo dali vse od sebe, da najdejo ustrezne rešitve pri podražitvah hrane in energentov. "Prepričan sem, da se zgodba slabega polnjenja bencinskih rezervoarjev ne bo več ponovila," je dejala.

Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik je navedel, da je prvič v zgodovini države na zakon o vladi vložen referendum. "Vsaka vlada ima možnost, da si organiziranje organizira sama," je poudaril. Dodal je, da se poslanec SDS Grims "izgovarja" tudi na davkoplačevalski denar, in ob tem opozoril, da tudi referendum stane in se plačuje z davkoplačevalskim denarjem. Po njegovih informacijah se bodo podpisi začeli zbirati septembra, ko in če bo do referenduma prišlo, pa se bodo v stranki in koaliciji pogovarjali o strategiji.

Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec pa je dejal, da je bila poteza SDS pričakovana in je jasen pokazatelj tega, da se SDS ni sprijaznila s porazom na volitvah. Vlada bo po njegovih besedah v tem času delala, kot je bilo zastavljeno. "Pač z malo več improvizacije pri usklajevanju teh novih področij," je dejal. Dodal je, da so referendumi sicer demokratično orodje, vendar gre v tem primeru po njegovem mnenju zgolj za zavlačevanje postopkov.