Novice Svet24

Na okoljskem ministrstvu so pojasnili, da se odpadni paneli zbirajo v sklopu odpadne elektronske in električne opreme (OEEO), za katero so pooblaščena nekatera podjetja. Gre za sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO). »Tako morajo proizvajalci zagotoviti in financirati ustrezno ravnanje z odpadki iz teh proizvodov. Trenutno je v Sloveniji pet skupnih načrtov ravnanja z OEEO. Nosilci načrtov so podjetja Zeos, Interseroh, Trigana, Slopak in Recikel. Navedena podjetja zagotavljajo ravnanje z odpadno elektronsko opremo skupaj s svojimi podizvajalci,« so povedali na MOP.

V naslednjih 30 letih 70 milijonov ton fotovoltaičnih odpadkov

Spletni portal Esvet.si navaja, da je po svetu do leta 2050 pričakovati okoli 70 milijonov ton fotovoltaičnih odpadkov. Na navedeni spletni strani preberemo, da je v državah EU reciklaža panelov legalno zelo strogo urejena, vendar v tem trenutku zaradi manjše količine odsluženih panelov ni vzpostavljen natančen potek odvoza odpadkov.

STA

»V Evropi je bilo leta 2019 nameščenih štiri milijone ton sončnih elektrarn. O trenutnem stanju glede količine odpadkov iz fotovoltaike v Sloveniji še ni podatkov. Zaradi življenjske dobe, ki jo imajo IR paneli – ta naj bi znašala 30 let –, trenutno odpadke iz fotovoltaike predstavljajo le paneli, ki so poškodovani, ter moduli iz primerov uveljavljanja garancije. Za Slovenijo na tem področju velja Evropska direktiva o odpadni električni in elektronski opremi, ki predpisuje tako imenovano podaljšano odgovornost proizvajalca. Vendar se na drugi strani pojavljajo mnenja, da bi bilo prav zaradi sorazmerno dolge življenjske dobe panelov bolj smiselno uvesti prispevek, ki bi ga proizvajalec oziroma uvoznik ob uvozu plačal v sklad za razgradnjo,« podatke portala Energetika.net navaja Esvet.si in dodaja: »Proizvajalci fotovoltaičnih panelov poudarjajo, da je modul v osnovi odpadek, ki ga je večinoma možno predelati v kakovostne materiale oziroma komponente, med njimi aluminij, steklo, baker in silicij.«

Delež odpadnih panelov že danes ni tako majhen

Po podatkih Evropskega parlamenta so e-odpadki najhitreje naraščajoča skupina odpadkov v EU; med njimi je največji delež, dobra polovica, velikih gospodinjskih aparatov. Potrošniška oprema in fotovoltaični paneli predstavljajo 15 odstotkov vseh e-odpadkov, zbranih v Evropi (Eurostat, 2020). Zberejo jih več kot denimo računalnikov in telekomunikacijske opreme (14 odstotkov) ali malih gospodinjskih aparatov (10 odstotkov).

Pixabay

V Sloveniji bodo količine odpadnih modulov začele naraščati po letu 2025

Kaj kažejo podatki ter napovedi za Slovenijo? »Glede na dolgo življenjsko dobo je trenutno zbrana količina odpadnih modulov zelo majhna. V Sloveniji se je razcvet fotovoltaičnih modulov začel po letu 2010. Zaradi njihove dolge življenjske dobe vsaj pred obdobjem 2025–2030 ni pričakovati večjih odpadnih količin. Takrat zagotovo lahko pričakujemo sistemsko ločeno zbiranje teh odpadkov. To omogoča večjo učinkovitost in večje stopnje zbiranja, je stroškovno učinkovitejše in poveča možnosti za ponovno uporabo čim več materialov, uporabljenih v modulih, v primerjavi z zbiranjem preostale e-opreme. Prav zaradi specifičnosti teh proizvodov in odpadkov je mogoče pričakovati uveljavitev ločenega sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) za fotovoltaične module že prej. Proučitev uveljavitve ločenega sistema PRO za module namreč določa tudi novelirani Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov Republike Slovenije (2022), ki ga je vlada sprejela letos,« so pojasnili na MOP.

Ponudniki (prodajalci) sončnih elektrarn sicer ne dvomijo, da recikliranje odsluženih panelov ne bi bilo uspešno. »Razvoj tehnologij recikliranja se razvija vzporedno z razvojem trga sončnih elektrarn. Tako bo kmalu na voljo možnost celostne reciklaže in posledično povečanje nameščenih sončnih elektrarn ne bo predstavljalo problema za odslužene panele,« so prepričani v Gen-I, enem večjih ponudnikov gradnje solarnih sistemov, ki energijo sonca pretvarjajo v elektriko.

Bisol z načrti o lastnem reciklažnem centru

Slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov Bisol medtem izvaja dejavnosti za postavitev lastnega obrata za reciklažo. »Razvijamo tehnologijo za postavitev linije, obenem pa še vedno preučujemo trg. Po trenutni oceni trg za to še ni povsem zrel, saj večji volumni solarnih panelov, ki jih bo treba reciklirati, šele prihajajo. Če bi ocenjevali zgolj po fotonapetostnih modulih Bisol, reciklažni center ne bi bil donosen še najmanj 30 let, najbrž pa še več – res pa je, da solarnih izdelkov ne smemo ocenjevati zgolj po lastnih merilih kakovosti. V tem trenutku tako več aktivnosti posvečamo širitvi proizvodnje, kljub temu pa vzporedno ves čas potekajo dejavnosti za naš reciklažni obrat.«

Kako v podjetju ravnajo, če jih obvestijo o okvari na modulu, ki so ga proizvedli pri njih? »Koga pokličete, je odvisno od tega, ali smo elektrarno dejansko postavili mi ali drug inštalater. Poklicati je treba tistega, ki je elektrarno namestil, ali tistega, ki elektrarno vzdržuje. Najprej je treba modul pregledati in oceniti, ali je poškodovan ali okvarjen. Vzdrževalci bodo poskušali napako odpraviti takoj, saj gre po navadi za okvaro optimizatorja moči ali kakšno drugo posredno napako, ki povzroča nedelovanje modula. Če je modul res okvarjen, kar je redko, ga pošljejo k nam, nazaj v proizvodnjo, kjer ga pregledamo in izvedemo meritve, nato ga stranki vrnemo kot delujočega. Če gre za nepopravljivo okvaro, stranka prejme nov modul, glede okvarjenega pa brez stroškov za stranko uredimo vse postopke reciklaže v certificiranem obratu za razgradnjo fotonapetostnih modulov, ki je lociran v Evropi.«

V Bisolu niso želeli razkriti, s katerim podjetjem imajo sklenjeno pogodbo o proizvajalčevi razširjeni odgovornosti, češ da gre za poslovno skrivnost.

Kam se obrniti, če se modul poškoduje ali ne dela?

Ravnanje lastnika sončne elektrarne v primeru nedelovanja ali poškodbe sončnih panelov je bolj ali manj predmet pogodbenega razmerja, ki ga je sklenil ob vgradnji naprave. V Petrolu so pojasnili takole: »V primeru poškodbe ali nedelujočega modula v prvih 24 mesecih od namestitve sončne elektrarne poskrbimo za zamenjavo pri stranki. Uredimo odvoz modula in izročitev proizvajalcu oziroma distributerju. Po 24 mesecih mora za odvoz poskrbeti stranka sama.«

Garancijske dobe na module so sicer daljše. »Moduli, ki jih vgrajuje Petrol, imajo garancijsko dobo 15 let. V zadnjih letih je razvoj tehnologije napredoval, zato imajo nove serije modulov 20 let ali več garancije. Opozoriti pa je treba, da se pri modulih pojavljata dve vrsti garancije oziroma jamstev. Prva je garancija na izdelek, ki je vezana na okvare (15 let). Drugo pa je jamstvo na izkoristek modulov, ki je tipično 25 let. Proizvajalec poda jamstvo, da bo imel modul po 25 letih vsaj 85-odstotni izkoristek pretvorbe. To jamstvo ne krije morebitnih okvar modula.«

Če je stranka pri Petrolu zgolj kupila sončno elektrarno, potem v primeru okvare sama poskrbi za morebitno demontažo, montažo in odvoz na zbirno mesto. »Lahko pa sklenemo vzdrževalne pogodbe, podaljšanje jamstva in podobno, ko naši sodelavci poskrbijo za vse tovrstne stvari.«

V podjetju Gen-I so pojasnili, da brezplačno popravilo ali zamenjavo sestavnih delov naprave zagotavljajo v okviru garancijskih rokov. »Sestavni deli naših sončnih elektrarn imajo od 10 do 25 let garancijske dobe; dodatno zagotavljamo 10-letno jamstvo za neprepustnost strehe ob stikih z napravo. Po izteku garancijskih rokov še vedno nudimo servisiranje naprave, ki ga stranke plačajo po ponudbi. Če gre za poškodbo na napravi zaradi naravne ali druge nesreče (požar, strela, toča, eksplozija, plaz, padec drevesa in podobno) in če ima stranka urejeno tudi zavarovanje naprave, tovrstne stroške nato krije zavarovalnica.«

Dreamstime