Novice Svet24

Pod vplivom alkohola
V dvajset strani dolgem pismu je Miklič pisal o županovem nespoštljivem odnosu do njega, o njunih pogovorih ter o ravnanju župana na javnih prireditvah, ko je bil pod vplivom alkohola. Obnašanje župana pod vplivom alkohola je potrdilo več svetnikov, in vsi so prepričani, da zapisano v pismu ustreza resnici. Povedali so tudi, da je imel župan večkrat poškodovan občinski avto, saj ga je vozil tudi ob vračanju s prireditev, na katerih se ni odrekel pijači. 

V občino Moravče, kjer jih je kot županski kandidat znal prepričati zaradi svoje izobrazbe in javnih nastopov, je Balažic prišel skupaj s Sašem Mikličem, svojim nekdanjim študentom in svetovalcem, ki mu je daleč najbolj pomagal pri organizaciji volilne kampanje za župana in bil tako zaslužen za njegovo zmago na volitvah. Po izvolitvi za župana je Balažic Mikliču obljubil, da bo postal direktor občinske uprave, kar pa se ni zgodilo.

O zaključeni zgodbi

Vsi razlogi, zakaj je med njima prišlo od ostrega spora, zaradi česar je Sašo Miklič dal odpoved, so bili pojasnjeni v pismu, ki ga je Miklič dobro leto po županskih volitvah, oktobra 2019, podpisal in pošiljal naokoli. Z vsebino pisma so bili seznanjeni vsi, ki v občini javno delujejo, pa tudi novinarji. Od takrat je minilo že dve leti in pol, a je vsebina pisma še vedno zelo aktualna. V njem se razkrivajo nasilna dejanja dr. Nine Krajnik, nenadno vzhajajoče intelektualne medijske zvezde.

Avtor pisma Sašo Miklič ni želel komentirati vsebine, češ da je bilo pismo poslano interno. Za Reporter je dejal, da želi pozabiti na vse, kar se mu je zgodilo v času, ko je bil županov svetovalec: »Moravče so zame zaključena zgodba.« Ni želel, da novinarji omenjamo njegovo ime, in ni hotel pojasniti, kako se je razpletlo glede njegove tožbe, ki jo je vložil zaradi spora z županom. Po virih Reporterja je tožbo umaknil na predlog odvetnice, ki naj bi bila Nataša Pirc Musar.

Dolg psihoanalitičarke

Miklič je v pismu napisal vse, čemur je bil priča, zato tudi pojasnjuje, zakaj najbolj drži županov očitek, da ni upošteval kapric županove partnerice dr. Nine Krajnik: »Dejansko je to edina stvar, ki je res nisem naredil. Imejte v mislih, da je to temo izsilil župan, saj o njej nisem nameraval pisati, a ker sem izzvan, moram.« Med drugim je zapisal: »Moravški župan tudi pozablja, da ima psihoanalitičarka dr. Nina Krajnik do mene velik dolg, ker mi je naredila nekaj, kar mi v življenju še nihče ni, in zaradi česar nimava nobenih kontaktov več, ker sem jih prekinil. Namreč na sredini volilne kampanje me je pri dr. Milanu Balažicu doma fizično napadla.«

Raztreščen daljinec in priprta noga

Napad nanj se je zgodil, ko je zaradi utrujenosti in intenzivnosti volilne kampanje, saj sta z Balažicem obhodila 1700 gospodinjstev, napol zaspal na kavču. Ker ji po mnenju Krajnikove ni dajal dovolj pozornosti, utrujenost pa zanjo ni bila izgovor, je skočila nanj in šla s svojo pestjo naravnost na njegov nos: »Ta udarec sem deloma blokiral, tako da me je zadela v levo lice, nato je začela klestiti po meni, kar pa sem blokiral. Ko je videla, da to ne deluje, je stopila korak nazaj, vzela daljinec za televizijski sprejemnik in ga zabrisala proti moji glavi. Ker sem se umaknil, je zletel v steno, kjer se je raztreščil na delce. Zatem sem vstal s kavča in se umaknil v Balažicev avtomobil, kjer sem mislil, da sem varen. To se ni zgodilo, saj je prišla za mano in odprla vrata avtomobila. Nogo sem dal med vrata, da bi lahko v sili izskočil, ona pa je spet začela tolči po meni, kar sem sicer spet blokiral. Ker spet ni bilo škode, se je odločila, da se bo lotila moje noge, ki je bila priprta med vrati, in mi je nekajkrat zabila vrata vanjo, nato pa besna odšla.«

»Psihoanaliza pa taka«

faksimile

Balažica resnica in pravica ni zanimala, je zapisal Miklič, saj je dejal, da mu bosta Miklič in Krajnikova uničila volilno kampanjo. Kasneje je župan Mikliču le povedal, da je takšno obnašanje za Krajnikovo običajno, saj se je tega, da tepe ljudi, naučila v Škofji Loki, od koder je doma. »Psihoanaliza pa taka,« zaključi Miklič opis napada nase in županovo opravičevanje tovrstnih dejanj.

V njegovem pismu je omenjeno, da se je Krajnikova fizično lotila tudi ostarelega očeta župana Balažica. Njegov zapis so novinarji Reporterja želeli preveriti, ko so izvedeli, da Balažicev oče živi na istem naslovu kot sin in njegova partnerica. V času njihovega obiska je bil Balažicev oče doma. Predstavili so se in povedali, da želijo preveriti resničnost informacij, da ga je fizično napadla dr. Nina Krajnik, partnerica njegovega sina. Dejal je, da je od dogodka minilo že več kot dve leti in da se je napad res zgodil.

Zakaj je prišlo do spora? »Hotel sem imeti hišni red, ona pa je prišla sem in začela gospodariti. Tako pa ne more biti.« Pojasnil je, da jo je k hiši pripeljal starejši sin (»Ta, ki je župan.«) in da sta že dolgo skupaj: »Gre za staro štorijo.« Sin, ki s partnerico živi na istem naslovu kot oče, ima svoj vhod na drugi strani hiše, kjer si je prostore dogradil.

Malo bolj vroče strasti

Občina Moravče

Med pogovorom je prišel iz svojega dela hiše župan Milan Balažic. Ob pojasnilu, da preverjajo resničnost informacij, ki jih je v pismu napisal njegov nekdanji svetovalec Sašo Miklič, se je na kratko zasmejal: »Boste pa imeli kar veliko dela.«

Da se je doslej že veliko, kar je zapisano v pismu, izkazalo za resnično, se je izvedelo iz pogovorov s svetniki, ki so jim dobro znane razmere na občini. A Balažic na to odvrne: »Moji svetniki me poznajo in govorijo tako kot jaz, imamo pa močno opozicijo. To so rdeči z Reboljem (nekdanjim županom Moravč) in z njimi sodelujejo v SDS. Vsi ti že leta skrbijo za širjenje umazanij o meni.« O očitkih glede pitja alkohola je odvrnil: »Veste kaj, z umazanijami se ne mislim ukvarjati. Sem častni človek, vse življenje sem posvetil državi, služim grbu in zastavi. Državi nisem nikoli vzel niti centa. Da se spravljajo name, je očitno. Z razlogom.« Ja, seveda, prav je ugotovil, z razlogom.

Ob omembi, da je poklical policijo, ko ga je napadla njegova partnerica dr. Nina Krajnik, o čemer obstaja policijski zapisnik, na katerega so se sklicevali v Slovenskih novicah, kjer so prvi objavili članek, da ga je partnerica napadla z noži, je dejal: »Gre za to, da so bile takrat najine strasti malo bolj vroče in se je potem vse umirilo. Midva ne bi še vedno živela skupaj, če bi bilo kaj hujšega.« Izmikal se je vprašanju, ali je napadla le njega in nikogar drugega. Da je o napadu nanj pisal rumeni tisk, je nivo, s katerim se ne ukvarja: »Marsikaj v življenju sem preživel, hvala lepa, da bi se moral s tem ukvarjati.«

Zarota in umazanija

»Torej vaša partnerica ni napadla vašega očeta?« Balažic odgovori: »Dajte, no, lepo vas prosim. Samo to bom povedal, kako umazano se je vaš časopis spravil name, češ da je Termit zmagal proti meni v tožbi. Na kateri strani ste? Na tisti, ki pripelje dva milijona strupene snovi, ali ste na strani nekoga, ki se bori za zeleno Moravško dolino in zeleno Slovenijo? Zavračam takšno sodelovanje, ker je to sramota za slovensko novinarstvo.«

Da je problematičen tudi njegov nekdanji svetovalec Sašo Miklič, ki je o njegovih ravnanjih napisal pismo, Balažic odvrne: »Seveda, šel je na zdravljenje, ker je izgubil službo. Moji sodelavci vedo, zakaj. Ne moreš se v javnosti obnašati, kot da si župan, in zato tudi nisva šla skupaj. Bil je moj nekdanji študent in mislil sem, da bova dobro sodelovala, zato sem mu ponudil službo, vendar mojega zaupanja ni potrdil.« Vse, kar se je zarotilo proti njemu, vključno s 17 tožbami Termita, je zanj umazanija. Navrgel je še, kako škoda je, da se s tem ukvarjamo. Preden se je odpeljal z avtom, je požugal, naj ne hodimo več k njim, saj vznemirjamo njegovega očeta: »Imejte malo kulture.«

»Rekla mi je vse, česar se je spomnila«

Kdo se kulturno obnaša, se vprašajmo ob fizičnih napadih dr. Nine Krajnik. Med napadom na Milana Balažica st., ki se je zgodil po pitju alkohola sinove partnerice, je padalo tudi po njegovi glavi, kot je sam povedal. Poškodbe na srečo niso bile tako hude, da bi moral zaradi njih v bolnišnico: »Vse je ostalo doma, nikamor nisem šel, sem pa poklical policijo in prišla sta policist in policistka. Povedal sem jima, kako je bilo, in da me je napadla.« O tem, kakšen je bil njen zagovor, Balažic pove: »Samo kvantala je, bla, bla, bla …, zato ji je policist rekel, naj neha.« Proti njej ni bil uveden noben postopek, bi pa bil, če bi on še naprej govoril o tem, kaj se je zgodilo. Med napadom nanj je bil prisoten sin, ki je gledal, kaj se dogaja.

Napad, pred katerim se mu je uspelo ubraniti, se je začel najprej z besedami od kletvic do poniževanja: »Rekla mi je vse, česar se je spomnila.« Z njo se zdaj pogovarja le o tistem, kar je nujno, življenjsko pomembno, sicer pa ne: »Hvala bogu, da je mir.« Kakšno je njegovo razmišljanje, da toliko mlajša oseba, za povrhu ženska, napade obnemoglo starejšo osebo, kot je on? »Morali bi jo vprašati, kako si je to dovolila.«