Nepravilno odvržene narkomanske igle najpogosteje opazimo v zapuščenih in propadajočih stavbah, na parkiriščih, v parkih ali celo na otroških igriščih.
Strah, da bi se z iglo zbodli in bi to predstavljalo zdravstveno tveganje, je na mestu, a stroka izpostavlja, da niso vsi uporabniki drog prenašalci nalezljivih bolezni, torej ni nujno, da se okužimo, če pridemo v stik z narkomansko iglo. Virus, če ostane na igli, izpostavljen okolju, namreč po določenem času ne more več povzročiti obolenja. Vendar določeno tveganje okužbe seveda obstaja.
V torek popoldne se je z nepravilno odvrženo narkomansko iglo zbodel petletni otrok iz Ljubljane. Zgodilo se je na igralih v bližini Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) in Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi v Ljubljani. Njegov oče je medijem povedal, da je malček nabiral ptičja peresa, pri tem pa se je zbodel. Starša sta dečka nemudoma odpeljala na urgenco, še prej pa sta iglo varno odložila in otroku razkužila roke.
Protokol obravnave
Iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so nam sporočili, da se pri takih nesrečah najbolj bojijo možnosti prenosa krvno prenosljivih virusov. »Tveganje pa določa več dejavnikov, in sicer, kakšna je bila igla, kako prenosljiva je okužba (še najbolj je prenosljiv hepatitis B), in dovzetnost poškodovanca.« Sicer ocenjujejo, da je tveganje okužbe v primeru petletnika zelo majhno.
Petletnika so z urgence napotili na infekcijsko kliniko, kjer so mu odvzeli kri. V njihovi obravnavi bo ostal, saj bodo spremljali njegovo zdravstveno stanje. Ključno bo odvzemanje njegove krvi še najmanj trikrat; čez en mesec, tri mesece in pol leta.
Če se po nesreči zbodemo ...
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sicer svetuje, naj ob morebitni poškodbi z ostrim predmetom, ki je onesnažen ali bi lahko bil onesnažen s krvjo, rano najprej deset minut izpiramo s tekočo vodo ali fiziološko raztopino, nato poškodovani predel razkužimo z alkoholnim razkužilom in pustimo učinkovati vsaj eno minuto, da se posuši.
Slediti mora obisk pri osebnem zdravniku, ki se bo glede na okoliščine odločil za nadaljnje ukrepe. Med drugim bo svetoval, oskrbel rano, podal oceno tveganja in odločal o cepljenju proti tetanusu oziroma dodatni zaščiti z imunoglobulini proti tetanusu. »Osebni zdravnik preveri tudi število opravljenih cepljenj proti hepatitisu B in necepljeni/neimuni ali nepopolno cepljeni osebi svetuje cepljenje oziroma dokončanje cepljenja proti tej bolezni. V redkih primerih lahko oceni, da je tveganje za okužbo s krvno prenosljivimi virusi visoko, zato poškodovanca napoti k infektologu,« so sporočili z NIJZ. Infektolog pa opravi testiranje oziroma spremljanje serumskih označevalcev okužbe s krvno prenosljivimi virusi, to so hepatitis B in C ter HIV.
Igle pri vrtcu in pokopališču
Lani smo poročali o razmerah v okolici mariborskega Vrtca Ivana Glinška, iz katerega so že večkrat opozorili, da so naleteli na uporabljene injekcijske igle. Te so se v bližini znašle, ker z njihovo stavbo meji zapuščena hiša, zbirališče in zatočišče lokalnih drogerašev. Tudi pred enim od ljubljanskih vrtcev je tako, pri Vrtcu Pod gradom. Na bližnjem stopnišču je namreč priljubljeno zbirališče narkomanov. Starši, mimoidoči in celo vzgojitelji so te prizore tudi fotografirali in o nevdržnem stanju obvestili policijo. Po tleh niso ležale samo injekcijske brizge z iglami, ampak tudi drugi narkomanski pripomočki. Bralci ste pred časom poročali še, da se s podobnim problemom srečujete v Kamniku, kjer v bližini pokopališča Žale do Streliške ulice pogosto opažate narkomanske brizge.
