Manj odsotnosti
Zamisel o štiridnevnem delavniku sicer ni pisana na kožo vsem zaposlenim in vsem poklicem. A čeprav so zaposleni le deset odstotkov bolj produktivni, ima tak korak ekonomski smisel, saj lahko prispeva k manj bolniškim odsotnostim, manj odhodom zaposlenih in večji privlačnosti zaposlitev.
V Združenem kraljestvu poteka veliko šestmesečno testiranje štiridnevnega delovnega tedna. Gre za globalno pobudo. Poleg testa na Otoku, v katerem sodeluje okoli tri tisoč zaposlenih iz približno 70 podjetij, med katerimi so tako (pisarniški) zaposleni iz IKT-podjetij in zaposlitvenih agencij kot delavci iz malih in srednjih proizvodnih ter storitvenih podjetij in humanitarnih organizacij, vzporedno potekajo še podobni poskusi v ZDA, Kanadi, Avstraliji ter na Novi Zelandiji in Irskem.
Enaka produktivnost v 80 odstotkih časa
Med testiranjem bodo zaposleni za 80 odstotkov opravljenih delovnih ur, torej za okoli 35 ali 36, dobili sto odstotkov plačila in drugih ugodnosti. »Poskus v Združenem kraljestvu je zgodovinski,« je povedala vodilna raziskovalka pri projektu Juliet Schor z Boston Collegea, saj naj bi šlo za največjo tovrstno vajo do zdaj.
Kot je pojasnila, je temeljna predpostavka, da je v veliko delovnih okoljih, še posebej v pisarniških poklicih, vrsta aktivnosti, ki ne prispevajo k produktivnosti in se jih da ukiniti brez škode za poslovanje. Cilj je torej ugotoviti, ali krajši delovni teden lahko prispeva k dvigu produktivnosti zaposlenih. Pri petdnevnih delovnih tednih se po ocenah zagovornikov projekta delovne obveznosti pogosto povečajo, da bi zapolnili pet dni oziroma 40 ur. »Vztrajanje pri togem in stoletja starem sistemu dela, ki temelji na delovnem času, je nesmiselno. Zaposleni so lahko stoodstotno produktivni v 80 odstotkih časa na veliko delovnih mestih in podjetja po svetu so to že dokazala,« je povedala Schorova. Je pa ob tem priznala, da zamisel ni pisana na kožo vsem zaposlenim in vsem poklicem. A čeprav so zaposleni le deset odstotkov bolj produktivni, ima takšen korak po njenem prepričanju ekonomski smisel, saj lahko prispeva k manj bolniškim odsotnostim, manj odhodom zaposlenih in večji privlačnosti zaposlitev.
V Sloveniji je že nekaj podjetij, čeprav zelo malo, vsaj za del zaposlenih uvedlo krajši delovnik za enako plačilo. Med njimi je podjetje Donar, Plastika Skaza, od prvega avgusta tudi novo podjetje Iva Boscarola, ki za sedem zaposlenih uvaja štiridnevni delovni teden. Zanje se bo vikend po novem tako začel že v četrtek.
Minister spremembo napoveduje še letos
Tudi nova slovenska vlada je v koalicijsko pogodbo zapisala krajši delovnik, kar je v gospodarstvu povzročilo vznemirjenje in pomisleke, še posebej zato, ker je trenutno zelo težko dobiti dodatne delavce v vseh panogah, krajši delovnik pa bi v marsikaterem podjetju zahteval dodatne zaposlitve. V proizvodnih, kjer delajo v izmenah, tudi uvedbo četrte izmene. Minister za delo Luka Mesec kljub temu napoveduje, da bo sprememba zakona, ki bo uvedla možnost krajšega delovnika, pripravljena še letos. Ne bo pa krajši delovnik obvezen, ampak se bodo lahko delodajalci prostovoljno odločili zanj.
»Štirideseturni delovni teden je bil uveden v času industrializacije pred skoraj sto leti. Danes živimo v nekih drugih časih in marsikatera panoga ne zahteva več 40-urne prisotnosti. Različne analize, raziskave in prakse celo ugotavljajo, da so ljudje bolj produktivni, če se jim omogoči krajši delovnik. Tudi pri nas že imamo podjetja, ki omogočajo krajši delovnik. Pri tem pa imajo težave z našo zakonodajo. Če z zaposlenim sklenejo pogodbo za 30 ur na teden, se to šteje kot pogodba za krajši, in ne polni delovni čas. S spremembo želimo doseči dvoje. Prvič, da so tudi krajši delovniki priznani kot polni delovni čas. Drugič, da delodajalce spodbudimo k takšnim odločitvam, ki pa bodo ostale prostovoljne, torej prepuščene odločitvi delodajalca,« je poudaril minister Mesec.
Tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so naklonjeni krajšemu delovniku. »Po sto letih napredka, avtomatizacije in digitalizacije ter povečanega tempa dela je čas, da se pogovarjamo tudi o krajšem delovniku. Če bo skupna odločitev, da je treba več narediti za kakovost življenja, tudi prehod na krajši delovnik ne bo problematičen. Vsa ta testiranja gredo v to smer. Ne gre le za štiridnevni tedenski delovnik, lahko je krajši delovnik tudi tak, da delamo pet dni v tednu, a namesto osem le šest ur na dan,« je dejala Lidija Jerkič, predsednica ZSSS.
