Lani je Italija izdala 69 tisoč dovoljenj za vstop delavcem iz držav, ki niso članice EU, od tega 42 tisoč za kmetijstvo, a to naj ne bi zadoščalo za potrebe italijanskega kmetijstva. Tuja delovna sila je namreč po njihovem prepričanju nujno potrebna za obstoj kmetijstva, saj tujci pridelajo kar vsak četrti kmetijski proizvod v Italiji. Večinoma gre za začasne delavce iz tujine, ki vsako leto, podobno kot v Sloveniji, prečkajo mejo za sezonsko delo in se nato vrnejo v domovino. Letos naj bi potrebovali sto tisoč delavcev, a to ne bo mogoče, opozarjajo, če vlada ne bo izdala več dovoljenj za priseljevanje tujih delavcev.
Birokratske ovire in slabo plačilo
V Coldirettiju menijo, da bi bilo treba začasno delo v kmetijstvu omogočiti tudi prejemnikom socialne pomoči, študentom in upokojencem, kar pa bi obenem zahtevalo načrt poklicnega usposabljanja, ukrepe za zmanjšanje birokracije in omejitve stroškov dela. »Kmetije potrebujejo delovno silo. Od Trentina do Sicilije so se razmere močno poslabšale in obstaja resnična nevarnost, da bomo izgubili pridelke, ki so zdaj dozoreli na poljih,« se bojijo v združenju kmetov naše zahodne sosede. V Italiji torej glavno težavo glede sezonske pomoči na kmetijah predstavljajo birokratske ovire z dovoljenji, tako za domačo kot tujo začasno delovno silo, v Sloveniji pa poleg tega že leta velja, da za delo v kmetijstvu ni zanimanja, ker je fizično naporno, ker poteka na prostem in ni dovolj plačano.
Pri nas iščejo 650 sezonskih delavcev
V Sloveniji aktualne potrebe po sezonski pomoči objavlja zavod za zaposlovanje. Na seznamu ponudnikov sezonskih del je trenutno 23 kmetij in podjetij, ki od maja do novembra skupaj iščejo skoraj 650 delavcev; največ v hmeljiščih, sadovnjakih, vinogradih in nasadih.
Tako na primer na ptujski območni službi zavoda za zaposlovanje letos sezonske delavce iščeta Trsničarska zadruga Žiher iz Podgorcev (40 ljudi) in Stanko Horvat iz Podgorcev (pet ljudi). Za delo na Ptuju začasne delavce iščeta tudi Sadjarstvo Slom in sadjarka Danica Juhart z Zgornje Ložnice v občini Slovenska Bistrica, ki ima nasade jablan poleg Zgornje Ložnice še na ptujskem Mestnem Vrhu, v Ločah pri gradu Poglec in Slovenski Bistrici, v katerih bi potrebovala 30 sezoncev.
Brezposelni nočejo v nasade
»Najamemo jih dvakrat letno: najprej že v začetku junija za redčenje v sadovnjaku, nato še za obiranje jabolk od konca avgusta do oktobra. Zaradi vremena, kakršno je te dni, z dreves veliko samo odpade, tako da bo redčenja manj in ne bomo potrebovali toliko delavcev. To je glede na popolno nezanimanje še sreča. Letošnji odziv je namreč zelo slab, saj sta do zdaj poklicala le dva, tako da v resnici ne vem, kaj bomo, ko bo sadje dozorelo. Kdo ga bo pobral, če sploh?« se sprašuje Juhartova. »Še vedno gredo ljudje raje v Avstrijo, kjer so bolje plačani, brezposelni pa že znano nočejo delati v kmetijstvu in jih tudi ni smiselno siliti. Ideje, da bi bilo to zanje obvezno, niso uspele, ne nazadnje ti lahko nezadovoljen in v delo prisiljen delavec povzroči več škode kot koristi. Upam, da lahko računamo na tistih rednih 15 ljudi, ki zmeraj pridejo, a seveda tudi to ni zanesljivo.« Če ne bodo našli sezonske pomoči doma, jo bodo morali poiskati v tujini. »Enkrat smo prek delovne agencije že imeli sezonce iz Ukrajine. Nekako se bomo že morali znajti, jabolk gotovo ne bomo pustili na drevesih.«
Minimalna urna postavka 5,79 evra
Tiste, ki se odločijo za opravljanje sezonskih del, jih zavod seznani z izvajalci, lokacijo izvajanja, vrsto sezonskega dela, časom izvajanja del in pogoji, ki jih izvajalec predstavi. »Minimalna urna postavka za delo po tovrstni pogodbi od 1. aprila letos dalje znaša 5,79 evra. Naročnik dela je izvajalcu dolžan izplačati plačilo za opravljeno delo v 15 dneh po opravljenem delu oziroma, če je pogodba sklenjena za več kot mesec dni, do 15. v mesecu za pretekli mesec,« pravi vodja urada za delo na ptujskem zavodu za zaposlovanje Miran Murko.
