Novice Svet24

Bobo

Delavska svetovalnica je namreč prejšnji teden zoper podjetji Marinblu in Selea na koprsko tožilstvo vložila kazensko ovadbo. Kot je včeraj poročala TV Slovenija, v podjetjih zaposlene silijo tudi v 40 ur neprekinjenega dela, nenehno pa so tudi pod nadzorom kamer. Po navedbah Gorana Lukiča iz Delavske svetovalnice vlada prek videonadzora "popolna strahovlada. Kamere te nadzorujejo, prostega časa ni, z nenehnimi klici posegajo v tvoje zasebno življenje, ti delavci so fizično, psihično, finančno, čustveno popolnoma izčrpani." Poudaril je, da gre v tem primeru za "evidentno situacijo sistematičnega izkoriščanja delavcev. Tako podjetje ne sme obstajati! In kar je še najbolj grozljivo, je to, da jih s premeteno manipulacijo poskušajo indoktrinirati, da so vsi v istem čolnu, torej lastnik - delodajalec - in delavci."

»Zakaj delo stoji?«

Družina Šuštar ima zaposlenih približno 20 delavcev. Ti so po poročanju nacionalke poleg stalnega nadzora s pomočjo videokamer na delovnem mestu preko telefona deležni tudi opominov in graj. "Ko delate 12 ur stoje, se ne smete niti nasloniti, niti za minuto, slikajo in pošljejo na mobitel fotografijo in vprašanje, zakaj delo stoji," je pojasnil eden izmed zaposlenih. Sogovornik je ob tem opozoril tudi, da prihaja do neplačevanja nadur.

Kaj je ugotovila inšpekcija

• "Strahovlada" v podjetju nekdanjega državnega sekretarja, ki je že bil zaprt

Direktorica Rosana Šuštar je za TV Slovenija vse očitke zavrnila in dejala, da so bili v preteklih letih opravljeni številni inšpekcijski nadzori, pri čemer pa noben ni bil zaključen na način, da bi bila družba ali ona kot odgovorna oseba, spoznana za krive storitve kakršnegakoli prekrška, poroča STA. Ob tem pa so z delovne inšpekcije za TV Slovenija odgovorili, da so v preteklosti v podjetjih Marinblu in Selea opravili več nadzorov, med katerimi so ugotovili kršitve pri plačah, regresu, delovnem času, odmorih in počitku.

A so predstavniki Delavske svetovalnice na današnji novinarski konferenci dodatno osvetlili dogajanje v obeh podjetjih, pri čemer so okrcali tudi inšpekcijske službe. Kot je danes glede dogajanja pojasnil Lukič, "nihče noče videti teh prizorov, v katerem koli okolju." Po njegovih navedbah podatki kažejo, da sta obe podjetji tudi lastniško prepleteni, kar da je zanimivo že samo po sebi, a naj se s tem ukvarjajo druge inštitucije. Lukič je glede inšpekcijskih nadzorov pojasnil, da so prejeli celoten seznam, s katerega je razvidno naslednje. Inšpekcijske službe so v podjetju Marinblu opravile tri preglede in izrekle tri ukrepe, in sicer eno upravno odločbo in dve opozorili. V podjetju Selea so izvedli štiri nadzore ter izrekli tri opomine in upravno odločbo. "Nikjer globe, nikjer kazenskega pregona, le opomini, opozorila in odločbe," je bil kritičen Lukič, ki je pred tem znova podrobneje pojasnil, kaj se dogaja za štirimi stenami omenjenih podjetij.

Profimedia

Spijo, kjer delajo

Ključne so tri zadeve, in sicer bivalni pogoji, delovni pogoji in delovne ure, pri čemer so delavci pod "konstantnim nadzorom in pritiskom." Po njegovih navedbah je v enem od podjetij zaposlenih 12 indijskih delavcev, ki v prostorih tako delajo kot živijo. "Česa takega še nisem videl, žal mi je, da moram to sliko kazati," je pojasnil in pokazal sliko prostorov, v katerih bivajo navedeni delavci. Omenil je tudi primer delavca, ki dela tudi 30 ur brez počitka, pri čemer opravlja tudi dostavo v tujino in tako izčrpan sedi za volanom dostavnega vozila, ob tem pa ga nenehno nadzorujejo. Kot jim je opisal sam, je moral po šesturnem delu v proizvodnji naložiti kombi in ribe odpeljati v 800 kilometrov oddaljeno Prago. Opolnoči se je vrnil v Kozino, ob enih prišel domov, ob petih pa je moral že razvažati ribe po Sloveniji. "Ko pridem domov, se tresem," jim je pojasnil delavec, ki po Lukičevih besedah spi "po dve, tri ure na dan in ne more več, saj je psihično uničen." Tudi drugi delavci delajo po 20 in več ur brez počitka. 

"Živijo, delajo, živijo oziroma životarijo," je dejal in dodal, da so glede zaposlitve podatke prejeli tudi na Zavodu za zaposlovanje. Iz teh podatkov je po njegovih navedbah razvidno, da podjetju Marinblu ni bilo izdano nobeno dovoljenje, podjetje Selea pa ravno tako ni prejelo soglasja za zaposlitev zadevnih indijskih državljanov. Slednje so tako "nabavili" prek portugalske agencije, ki pa sploh ni registrirana za opravljanje dejavnosti v Sloveniji.

Šuštarjevi pa dobro služijo

Kar pa je morda še najbolj izprijeno, je dejstvo, da obe podjetji s takim delovnim izkoriščanjem očitno zelo lepo služita. Po navedbah Lukiča podatki kažejo, da je imelo samo podjetje Marinblu lani približno 6,6 milijona evrov čistega prihodka iz prodaje, delavci pa so na drugi strani pod stalnimi pritiski in nadzorom. Družina Borisa Šuštarja jih po njegovih besedah prek videa nadzira in nanje pritiska tudi ko sami dopustujejo, denimo na Malibuju in v drugih krajih.

Opozoril je še, da so velika težava tudi higienski pogoji, potrošniki pa da se ne zavedajo, kaj jedo. Zadeva je po njegovih besedah zdaj v rokah vse pristojnih organo in "verjamemo, da bodo opravili svoje delo, na nas pa je, da to izpostavljamo in spremljamo."

Luka Lukić je nato pojasnil, da se zgodba v podjetju vleče že več let, razmere pa da poznajo številni na Obali. Tako imajo delavci za čiščenje delovnih površin na voljo le eno močno industrijsko čistilo, pri čemer sta dva delavca zaradi neustrezne uporabe dobila tudi opekline. Hkrati so jim delavci povedali, da ribe, ki se vrnejo iz reklamacije, prepakirajo in pošljejo na tuje tržišče, fotografije pa razkrivajo, da so na delovnih površinah tudi črvi. V Delavski svetovalnici tako slovenske odjemalce njihovih produktov sprašujejo, ali si želijo pri takem početju sodelovati.