Na Okrajnem sodišču v Ljubljani se je nadaljevala obravnava v tožbi podjetnika Joca Pečečnika proti poslanki Levice Nataši Sukič. Od nje zahteva javno opravičilo in preklic izjave, izrečene v državnem zboru, češ da se je pred prijatelji hvalil, da je z uvozom zaščitne opreme na začetku epidemije koronavirusa zaslužil 13 milijonov evrov.
Pečečnik je povedal, da ga je k dobavi medicinske opreme s klicem sredi noči pozval minister za obrambo Matej Tonin. Država se je na Pečečnika obrnila po tistem, ko se je izgubil kamion z maskami, ki jih je država kupila neposredno. Država je zato hotela maske kupiti od podjetja, ki je registrirano v Sloveniji.
Svojim kontaktom je zato Pečečnik poslal več kot 200 elektronskih sporočil, s katerimi je poizvedoval, ali kdo pozna proizvajalca medicinske opreme. Med potencialnimi dobavitelji je država kot pravega izbrala podjetje LT Gaming, ki je sicer Pečečnikov največji konkurent v igralniški industriji. Dobavitelja je takrat preverila Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, saj je bilo predvideno, da bo država opremo kupila neposredno od njega, je zatrdil Pečečnik. Kasneje je država želela, da opremo kupi Pečečnik in jo dostavi Zavodu RS za blagovne rezerve. Pečečnik za ta namen ni imel denarnih sredstev, zato mu je Slovenska izvozna družba odobrila namenski kredit.
Ob tem je doživljal velik stres, saj je bil uvoznik pri poslu in je svojemu konkurentu nakazoval denar kot avans. Samo upal je lahko, da bo oprema res prišla, je dejal. Ob tem država tudi po dobavi Pečečniku še vedno dolguje 4,8 milijona evrov, zaradi česar ima njegovo podjetje blokirane račune in je pred stečajem, je izjavil.
Govorilo se je po hodnikih državnega zbora
Toženka Sukičeva je na sodišču pojasnila, da ima kot poslanka dolžnost zastopati javni interes. Izjavo, da je javna tajna, da je Pečečnik z dobavo zaščitne opreme zaslužil 13 milijonov evrov, je podala v tem kontekstu. Informacijo pa je dobila od poslanskega kolega Mihe Kordiša, še pred tem pa se je o tem govorilo po hodnikih DZ.
Kordiš, sicer strankarski kolega Sukičeve, je kot priča potrdil njene navedbe. Informacijo je izvedel od zanesljivega vira blizu Pečečnikovega socialnega kroga in je bila le zadnja v nizu potrditev vseh debat, ki so jih imeli na hodnikih. Ob tem je Kordiš zatrdil, da brez tega dodatnega preverjanja informacij na hodnikih ne bi dojel kot verodostojnih. Vira ni želel razkriti, saj da se zanj boji zaradi Pečečnikovega vpliva.
Odvetnik Sukičeve Dino Bauk je kot pričo povabil Draga Babiča, ki je povedal, da je v začetnih fazah epidemije covida-19 preko Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) skušal posredovati za neposreden nakup zaščitne opreme, vendar ministrstvo za gospodarstvo za to ni pokazalo interesa. Babič je na podlagi analize kasneje ugotovil, da smo uvozili opremo v vrednosti 92 milijonov evrov, kar je 42,5 milijona evrov več kot bi oprema stala, če bi jo pred skladišče Zavoda RS za blagovne rezerve pripeljali s poslom, dogovorjenim preko SAZU.
Tožena stran je kot pričo povabila še podjetnika Marina Medaka, ki je ocenil, da je Pečečnikova ponudba vsebovala napihnjene cene zaščitnih očal. Izjavil je, da je državi v istem obdobju posredoval ponudbo, po kateri so bila njegova očala po kosu 20 centov cenejša od Pečečnikove dobave. Gre za ceno s transportom, medtem ko pri konkretnem preračunu Pečečnikova cena tega stroška ni zajemala.
