»V Sloveniji imamo katastrofalno stanje samooskrbe s hrano. Globalni prehranski sistem razpada, cene hrane bodo šle tudi pri nas navzgor, tako rekoč v nebo. Z vidika povečanja samooskrbe s hrano je zato vsak kvadratni meter rodovitne zemlje treba izkoristiti za pridelavo hrane, torej tudi za sajenje sadnih dreves. Za zgled si lahko vzamemo Tirolsko, saj tam povsod, kjer je mogoče, raste sadno drevje. Tudi v slovenskih mestih je z vidika povečanja samooskrbe dragoceno prav vsako sadno drevo. Zato bi bilo treba tudi po naših mestih čim več saditi različne vrste sadnih dreves in jagodičevja, od malin do jost,« pravi Anton Komat, samostojni raziskovalec.
Več sadnih dreves, večja samooskrba
Po nekaterih evropskih državah so se že v minulih letih pojavili trajnostni projekti sajenja sadnih dreves in jagodičevja v večja mesta, kar bi lahko počeli tudi v slovenskih mestih in manjših krajih.
»Javni sadovnjaki so del urbanega kmetijstva, ki omogoča večji dostop do lokalno pridelane hrane. Poleg tega se s širjenjem urbanega kmetijstva krepi ozaveščanje o pomenu samooskrbe, o tistih vidikih hrane, na katere smo kot družba pozabili. Na primer o tem, kako raste hrana, kateri pridelki so lokalni, kdaj rastejo in tako dalje. Ponazarja tudi ozelenitev mesta in trajnostno urbano politiko in s tem znatno pripomore k doseganju trajnostnih razvojnih ciljev, določenih v novi Agendi 2030 za trajnostni razvoj. V Ljubljani zato samooskrbi namenjamo veliko pozornosti. Poleg intenzivnega dela neposredno z ljubljanskimi kmeti ustanavljamo vrtičkarska območja, sadimo javne sadovnjake, na javnih zelenih površinah zasajamo medovita drevesa in druge rastline. K temu spodbujamo tudi meščanke in meščane,« pojasnjuje Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja Mestne uprave Mestne občine Ljubljana (MU MOL).
V prestolnici pet javnih sadovnjakov
»V Ljubljani smo v zadnjih letih zasadili pet javnih sadovnjakov, skupaj vzdržujemo več kot 500 sadnih dreves. Javni sadovnjaki potrebujejo nekaj let rednega vzdrževanja in normalnih razmer za rast, da drevesa dosežejo primerno velikost in obrodijo plodove. Žal je nerazumni vandalizem v veliko primerih rast dreves povsem onemogočil oziroma upočasnil. Zato ta drevesa še niso obrodila sadežev. Javne sadovnjake pretežno zasajamo v neposredni bližini vrtičkarskih območij, vendar smo zaradi že prej omenjenega vandalizma naše aktivnosti nekoliko upočasnili. Ko bodo vsa do zdaj zasajena drevesa dovolj velika in obrodila sadove in ko bodo v resnici zaživela za javno uporabo, bomo nadaljevali zasajanje novih sadovnjakov,« še dodaja Nataša Jazbinšek Seršen.
Učni pomen!
Vendar mestni sadovnjaki niso pomembni le za preskrbo s sadjem, saj imajo mnogo širši pomen. »Po mojem je glavni namen teh mestnih sadovnjakov učni. Ljudje med sprehodom lahko spoznavajo različne sadne vrste, ki pri nas uspevajo. Nekateri se celo še spomnijo katere starejše sorte, denimo jabolka, ki so jo oboževali v mladosti. Tukaj ne gre toliko za pridelavo sadja kot za spoznavanje in poduk, kako je sadno drevje sploh videti, kakšno je drevo jablane, hruške, slive, češnje, oreha, ali kako raste jagodičje,« poudarja dr. Matej Stopar, znanstveni svetnik z oddelka za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo Kmetijskega inštituta Slovenije.
Mestna sadna drevesa bi meščane spodbudila, da bi jih raje posadili na svojem domačem vrtu. »Pri nas je torej smiselno postaviti izobraževalne sadovnjake oziroma sadno drevje vključevati v parkovne zasnove ne samo v Ljubljani, temveč tudi po drugih mestih Slovenije. Ne nazadnje bi lepo oskrbovano sadno drevo marsikoga spodbudilo k saditvi sadnega drevesa na lastnem vrtu, kjer se mu bo kot ljubiteljski vrtičkar lažje posvečal kot mestna oblast. Na teh drevesih bo z znanjem in trudom resnično lahko pridelal lastno sadje za svojo družino.«
Drevesa zahtevajo skrb
»Menim pa, da v javnih mestnih sadovnjakih preprosto ni mogoče pridelati dovolj sadja za večjo oskrbo mesta ali samooskrbo. Če bi želeli Ljubljančane prehraniti s samo na primer jabolki, bi potrebovali vsaj 3000 ton jabolk na leto, to pa je nekaj deset hektarjev intenzivnih sadovnjakov v intenzivni pridelavi s pravimi profesionalnimi sadjarji in z vso temu primerno opremo. Tudi škropiti bi bilo treba, ne glede na to, ali bi se pridelovalo sadje intenzivne, tako imenovane integrirane pridelave ali sadje v ekološkem načinu pridelave. Potrošnik zdaj zahteva lepo sadje, brez kakršnih koli poškodb od bolezni ali škodljivcev. To pa ni mogoče brez škropljenja ter druge primerne oskrbe, niti v ekološkem načinu pridelave ne. Problem je, da za pridelavo sadja, takšnega, kot bi ga želeli uživati meščani, potrebujemo pravo sadjarsko ekipo z veliko znanja, pa četudi bi opravljali le minimalne zahteve sodobne pridelave sadja,« je še poudaril dr. Stopar.
Ob cestah je problematično
V mestih bi morali za sajenje sadnih dreves izbrati primerne javne površine, saj njihovo sajenje ob prometnih cestah lahko povzroča težave. »V Mestni občini Ljubljana smo sadno drevje posadili v mestne sadovnjake. Vzdrževanje sadnega drevja je namreč drugačno od vzdrževanja okrasnega drevja. Pri sadnem drevju je treba skrbeti za škropljenje, sadno rez, imeti usposobljen kader za vzdrževanje sadnega drevja, poskrbeti za pobiranje plodov in večjo intenziteto čiščenja prometnih površin. Za obcestni svet pa je sajenje sadnega drevja problematično tako s prometnega vidika kot z vidika oskrbe, obiranja plodov, čiščenja in tako dalje. Nekatere vrste sadnega drevja so v mestnem okolju, zlasti ob prometnih površinah, zaradi onesnaževanja površin s padanjem plodov zato manj zaželena drevesna vrsta. Zato se sajenju sadnih dreves s plodovi tam izogibamo in namesto njih sadimo okrasne vrste,« pojasnjuje Petja Pirnat z oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MU MOL, odseka za urejanje zelenih površin in čiščenje javnih površin.
Skupaj za več sadnega drevja!
»Poleg naših mest bi tudi civilna družba, nevladne organizacije in drugi lahko pomembno pripomogli k širjenju pridelave sadja v urbanih okoljih. Ne smemo pozabiti še na izjemen potencial zelenih površin okoli zasebnih enostanovanjskih in večstanovanjskih hiš, ki še ni dovolj izkoriščen za pridelavo hrane, med drugim tudi sadja. Ta potencial je večji od tistega na zelenih javnih površinah,« je še poudarila Nataša Jazbinšek Seršen z MU MOL.
Množično sajenje sadnega drevja po Sloveniji torej lahko podpremo vsi. Tako na ravni države s spodbujanjem sajenja sadnega drevja za večjo samooskrbo s sadjem kot v slovenskih občinah z ureditvijo javnih mestnih sadovnjakov in sajenjem sadnega drevja tudi v mestne parke. Posamezniki sadna drevesa lahko posadijo na doslej še neizkoriščenih površinah svojega domačega vrta, ali namesto angleške trate. Ob vse višjih cenah hrane nam bo vsako sadno drevo, četudi z le nekaj sadeži, prišlo zelo prav.
