Presečna raziskava pogojev dela v zdravstveni negi (RN4CAST), ki jo je izvedla fakulteta za zdravstvo Angele Boškin z Jesenic s partnerji, je pokazala, da več kot polovica medicinskih sester, zaposlenih na internističnih in kirurških oddelkih v osmih bolnišnicah in na obeh univerzitetnih kliničnih centrih, v prihodnjem letu načrtuje zamenjavo službe. Ključna vzroka sta veliko nezadovoljstvo z delovnim okoljem in visoka obremenjenost. Presečne rezultate so predstavili na nedavnem posvetu Moja kariera – Quo vadis. Gre za eno največjih raziskav zaposlenih v zdravstveni negi, saj so jo do zdaj izvedli že v večini evropskih držav, skupaj pa v več kot 40 državah po svetu.
Nezadovoljne in preobremenjene
Slovenska raziskava je razkrila veliko nezadovoljstvo medicinskih sester z delovnim mestom. Dobra polovica (51,7 odstotka) vprašanih navaja, da bi v naslednjem letu zapustila bolnišnico, kjer delajo, če bi to le bilo mogoče. Največ anketiranih (47,4 odstotka), ki razmišlja o zamenjavi službe, bi tudi v novi službi še delali v zdravstveni negi, vendar ne več v bolnišnici. Kar slaba desetina (9,6 odstotka) pa si želi delo najti izven zdravstvene nege.
Slovenija po tako zbranih podatkih izstopa tudi z oceno delovnega okolja medicinskih sester, ki je med najnižjimi v primerjavi z raziskavami, opravljenimi v drugih evropskih državah. Hkrati izstopa tudi z najvišjim povprečnim številom bolnikov (15,56) na eno diplomirano medicinsko sestro na delovno izmeno v Evropski uniji (EU). Kar je več kot dvakrat več bolnikov, za katere mora skrbeti diplomirana medicinska sestra na Nizozemskem in Irskem (sedem). V Grčiji znaša to število 9,8, na Poljskem pa 10,4. Še bolj šokanten je priporočen strokovni normativ v EU za nenujne bolnike na internističnih in kirurških oddelkih, ki znaša štiri bolnike na eno diplomirano medicinsko sestro.
Preobremenjenost povezana s smrtmi
Raziskava je preverjala tudi učinek obremenitev diplomiranih medicinskih sester na pojav smrtnosti pri bolnikih. Uporabili so podatke o 36.037 odpuščenih bolnikih v raziskanih bolnišnicah za leto 2019, ki jih zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje. Potrdili so, da je število bolnikov, ki jih obravnava ena diplomirana medicinska sestra, statistično značilno povezano s smrtnostjo bolnikov, saj vsak dodaten bolnik na eno diplomirano medicinsko sestro za šest odstotkov poveča verjetnost, da bo bolnik umrl v 30 dneh po sprejemu v bolnišnico.
Kot poročajo, so razlike v bolnišnični umrljivosti precejšnje in so povezane z razlikami v številu zaposlenih medicinskih sester, ne navajajo pa konkretnejših podrobnih podatkov.
Izboljšati pogoje za delo
Anketiranke so v raziskavi med drugim izpostavile tudi slabo vključenost medicinskih sester v zadeve bolnišnic. Še posebej slabo so ocenile možnost za poklicni razvoj in strokovno napredovanje ter pripravljenost vodstev prisluhniti težavam zaposlenih. Izpostavile so tudi slabe odnose med zdravniki in medicinskimi sestrami. Zdravniki, tako anketa, niso pripravljeni prepoznavati strokovnost medicinskih sester in delež, ki ga te prispevajo k zdravstveni oskrbi bolnikov.
Rezultati raziskave RN4CAST v Sloveniji potrjujejo dolgoletna opozorila stroke zdravstvene nege, da je treba še zelo veliko storiti za izboljšanje razmer za delo v zdravstveni negi, ob tem opozarja vodja raziskave Brigita Skela Savič in dodaja: »Nujno moramo sprejeti kadrovske normative, ki bodo omogočili bolj kakovostno in varno obravnavo bolnikov, in urediti strokovni status medicinskih sester, vključno z boljšimi možnostmi za karierni razvoj ter izobraževanje glede na potrebe delovnega okolja.«
