Zaradi vojne v Ukrajini se EU trenutno sooča z največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni. Po zadnjih podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je Ukrajino moralo zapustiti več kot 5,6 milijona ljudi, pričakujejo pa, da bi lahko število do konca leta preseglo osem milijonov.
Če ste žrtev trgovine z ljudmi ali želite prijaviti kaznivo dejanje, povezano s trgovino z ljudmi, se obrnite na policijo: pokličite telefonsko številko 113 ali anonimno številko policije 080 1200 ali pokličite Slovensko karitas na telefonsko številko 01 300 59 60 ali pišite na info@karitas.si. Slovenska karitas izvaja program pomoči žrtvam trgovine z ljudmi v sodelovanju s policijo in s sofinanciranjem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Med begunci so v 90 odstotkih ženske in otroci, ki so z vidika trgovine z ljudmi še posebno ranljiva skupina, saj za ukrajinske moške, stare od 18 do 60 let, velja obveznost vojaškega vpoklica, zato države ne smejo zapustiti. Organizacije Karitas na meji z Ukrajino opozarjajo, da se kriminalne združbe organizirajo na obeh straneh meje ter je tveganje za trgovino z ljudmi in tihotapljenje veliko. Številni ponujajo pomoč ranljivim osebam ob meji in v državah gostiteljicah, vključno z nastanitvijo v zasebnih prostorih in s prevozom v druge regije ali celo druge države. Težka situacija sproža val človeške solidarnosti. Za nekaterimi ponudbami in navidezno pomočjo pa se skrivajo tudi pasti, zaradi katerih bi posamezniki lahko postali žrtve trgovine z ljudmi ali zlorabe prostitucije.
Antun med ukrajinskimi begunkami iskal ženo
Antun iz hrvaške Reke zlih namenov najbrž nima, a je nedavni prispevek na TV Slovenija v javnosti kljub temu dvignil veliko prahu. Ker ga je zapustila žena, se je podal na več tisoč kilometrov dolgo pot; najprej do Poljske, nato je srečo iskal na Madžarskem med ukrajinskimi begunkami. »To je dobro zanjo in zame. Ona bo dobila streho nad glavo, vsaj začasno, dobro pa bo tudi zame,« je pojasnil. A kot ob tem opozarjajo v Društvu Ključ, takšna pomoč ni nujno ena od oblik kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, lahko pa so nekatere situacije za osebo v ranljivejšem položaju nevarne. Takšni zakoni se pogosto sprevržejo v nasilje, zlorabe in izkoriščanje za prostitucijo.
Mamljive ponudbe s spornih oglasov
Tudi v nastanitvenih zmogljivostih v Logatcu in na Debelem rtiču so zaznali primere, kjer so posamezniki iskali oziroma poskušali navezati stike z begunkami iz Ukrajine. Pri tem so ponujali ženitne dogovore in nastanitve v zasebnih stanovanjih tudi v zameno za nudenje spolnih uslug in izvajanja različnih gospodinjskih opravil. Manekenska agencija Lux models, ki je v Sloveniji svetovni splet ne najde, je v ruskem jeziku vabila k »sodelovanju vse, ki so svobodomiselne in želijo pokazati ves svoj talent«. Oglas je obljubljal mesečni dohodek od 2000 evrov, pogoja za delo pa sta bila polnoletnost in minimalno znanje angleščine. »Čim prej se pridruži vodilni modni agenciji! Življenje je prekratko!« je poudarjal oglas.
V Sloveniji je bila prostitucija dekriminalizirana leta 2003 in danes igra epizodno vlogo samo še v dveh zakonih, v Kazenskem zakoniku, ki preganja »zlorabo prostitucije«, torej nasilno ali izkoriščevalsko zvodništvo, in ne prostitutk, od leta 2006 pa v nežni skrbi za javno moralo Zakon o varstvu javnega reda in miru grozi z globo tistemu, »ki na vsiljiv način ponuja spolne usluge in s tem koga moti, povzroči vznemirjenje ali zgražanje ljudi«.
Policija še ugotavlja »vsa dejstva in okoliščine«
Kot pojasnjuje Drago Menegalija z Generalne policijske uprave, policija v prej naštetih primerih preverja dejstva in okoliščine, ki so nakazovale na morebitne kazalnike trgovine z ljudmi, predvsem novačenje. »Potrdimo pa lahko, da policija ne razpolaga z informacijami oziroma ugotovitvami, da bi v begunskem valu iz Ukrajine prišlo do večjega števila žrtev trgovine z ljudmi in da bi te žrtve bile izkoriščane v Sloveniji,« je ob tem poudaril Menegalija. Lani so na primer slovenski policisti obravnavali 42 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in 19 kaznivih dejanj zlorabe prostitucije. V tej statistiki so se znašli tudi trije ukrajinski državljani, ki so bili žrtve trgovine z ljudmi, in osem Ukrajink, ki so bile žrtve zlorabe prostitucije.
Slovenija ne zanima niti afganistanskih beguncev
Žiga Sedevčič iz društva Dobra družba, ki se ukvarja z delom na področju komercialnih oblik spolnosti, pa je prepričan, da »Ukrajinke, o katerih vsi govorijo, da bodo prišle, ne bodo prišle«. »Ukrajinke so bile stalnica po celotni Evropi, in razvil se je neki stereotip, če si prostitutka, si pa Ukrajinka. Toda to je bilo včasih, ko je bila še Jugoslavija, ki je sprejemala tisto, česar Evropa ni,« pojasnjuje Sedevčič in dodaja: »Takrat je bilo ogromno prisilne prostitucije, vendar so danes časi drugačni. Seveda se še dogaja, ampak živimo v digitalnem 21. stoletju in imamo toliko možnosti komunikacije. Včasih si kot žrtev lahko šel le na pošto na telefon.«
»Za ljudi, ki se komercialno ukvarjajo s spolnostjo, je Slovenija nezanimiva. Slovenija ne zanima niti afganistanskih beguncev; če se spomnite tistega prispevka, ko so jamrali nad našim standardom. Vsi ti ljudje, pa če obirajo hmelj ali se ukvarjajo s prostitucijo, bodo šli naprej, v Avstrijo, Švico, Nemčijo, tudi na Poljsko.« Žiga Sedevčič, Dobra družba
»Za ljudi, ki se komercialno ukvarjajo s spolnostjo, pa je Slovenija nezanimiva. Slovenija ne zanima niti afganistanskih beguncev; če se spomnite tistega prispevka, ko so jamrali nad našim standardom. Vsi ti ljudje, pa če obirajo hmelj ali se ukvarjajo s prostitucijo, bodo šli naprej, v Avstrijo, Švico, Nemčijo, tudi na Poljsko,« pravi. V društvu pa opažajo ukrajinske »sugar girls«. Teh po nekaterih teorijah ne velja enačiti s prostitutkami, spet drugi zagovarjajo tezo, da gre za isto stvar: »Slovenci za to nimamo pravega prevoda, zato uporabljamo balkanskega – 'sponzoruše'. Te pa so bile v Sloveniji že prej. Naša obala je polna ruskih bogatašev in z njimi pač pride 'vse osebje'.«
