Seznam upravičencev donirane hrane pripravi Center za socialno delo Spodnje Podravje, za delitev pa skrbi društvo Ars Vitae. Lions klub Ptuj je julija 2017 skupaj z Mestno občino Ptuj zagotovil opremo in pogoje za začetek obratovanja.
Občina jim je priskrbela prostor, ki je dovolj blizu središča mesta, a vendar diskreten. Lokacija je tako za zaposlene kot za uporabnike zelo ustrezna, je pa prostor dokaj majhen, kar jim občasno – ko imajo večje količine hrane – povzroča logistične težave.
Vsak večer, ob zaprtju trgovin, se zaposleni javni delavci v društvu Ars Vitae odpravijo do trgovin, kjer poberejo užitno hrano, ki bi drugače najbrž končala v bioloških odpadkih. Vsak dopoldan, razen ponedeljka, jo ponudijo socialno ogroženim posameznikom in družinam.
S to hrano trenutno nahranijo 350 ljudi
Toploteka (pečena in kuhana hrana), sadje, zelenjava, drobno pecivo, pripravljeni sendviči, kruh in podobno so glavne dobrine, ki jih donirajo štiri trgovine. Vse od začetka projekta sodelujejo s trgovinami Interspar Qlandia, Spar Rabelčja vas, Hofer in Lidl. Vsaka prispeva različne izdelke, prav vsak pa je več kot dobrodošel. Iz tistega, kar zberejo, sestavijo prehranske pakete in jih razdelijo upravičencem, ki imajo določene termine za prevzem. Teh je trenutno, upoštevajoč še njihove družinske člane, več kot 350.
Lani so razdelili 46 ton, v vseh letih izvajanja projekta pa neverjetnih 176 ton hrane. Pri projektu dela koordinator Tomaž Žmauc, dva javna delavca in več prostovoljcev.
Skupna vrednost projekta (v to ni zajeta donirana hrana) znaša 59.093 evrov, od tega ptujska občina nameni okrog 9400 evrov za javne delavce, preostanek tega stroška krije Zavod za zaposlovanje RS, okrog 18.500 evrov. Donacije so lani znašale nekaj več kot 2200 evrov, uspelo jim je zagotoviti tudi sredstva ministrstva za zdravje, iz razpisa prejmejo letno nekaj manj kot 20.000 evrov. V teh zneskih so zajeti stroški enega redno zaposlenega, dveh javnih delavcev, posameznikov, ki delajo po podjemnimi pogodbami, nekaj predstavljajo materialni stroški, del gre za povračila stroškov prostovoljcem. Ti so lani prispevali skoraj 900 prostovoljnih dni.
»Pogosto nam namenijo kakšno eksotično sadje, avokado, zelenjavo, ki je naši uporabniki niso poznali prej niti si je niso mogli privoščiti. Poiščemo jim recepte; pomagamo, da si znajo vse to pripraviti. Seveda na ta način skrbimo tudi, da zdravo živijo, da zaužijejo kaj kakovostnega, drugačnega. Pri nas dobijo popolnoma drugačne dobrine kot na Rdečem križu ali Karitasu, kjer prav tako dobijo pomembne osnovne življenjske potrebščine,« je pozitivne učinke tega projekta predstavila Renata Štopfer, predsednica društva Ars Vitae.
S korono novi uporabniki, ki so se znašli v stiski
Veliko je starejših uporabnikov, v času korone pa so se pojavili novi. V letu 2020 so zabeležili velik porast. Na novo se je med upravičence vpisalo 80 ljudi, ki so se znašli v stiski. Najpogostejši razlog je izguba službe. »Imeli smo veliko takšnih, ki so vse dotlej služili denar, živeli dobro, nato pa so se znašli v krizi, ki smo jim jo pomagali premostiti. Vse več je tudi upokojencev z nizkimi pokojninami, ki težko shajajo. To, da lahko enkrat na teden pridejo po paket, jim veliko pomaga. Ostane jim denar za plačilo položnic,« so povedali v društvu Ars Vitae.
Kaj bodo kateri dan dobili iz trgovin, ne vedo vnaprej, zato je vsebina paketov različna. Ker svoje uporabnike dobro poznajo, v delilnici zmeraj poskrbijo, da dobrine pridejo v prave roke. Tudi količine prilagodijo številu družinskih članov.
Včasih prinesejo vreče čebule ali krompirja, da ne propade
Samo lani je vrednost razdeljene hrane dosegla 200.000 evrov. Nemalokrat z donacijami pomagajo tudi posamezniki. Občasno so to kmetje, ki jim ostanejo pridelki, pa jih namenijo v dobrodelne namene. »Delimo tudi ohranjena oblačila in obutev, posodo, kozmetiko, marsikaj. To, kar pač dobimo. Podražitve marsikomu prinašajo negotovost in najbrž bo povpraševanje še večje,« je povedala Štopferjeva.
Nekaj uporabnikov v delilnico zahaja, vse odkar so odprli svoja vrata. Zlorab do zdaj niso zabeležili. Vsak, ki pride, pride z razlogom. Zgodbe, s katerimi se srečujejo, so žalostne. Prihajajo mamice z dojenčki, velike družine, tudi starejši ljudje, ki so na robu obupa.
»Ni redkost, da pridejo dobesedno lačni. Na vsak tak dogodek se takoj odzovemo in pomagamo po najboljših močeh. Včasih jih CSD napoti neposredno v razdelilnico in skupaj najdemo pomoč zanje,« so izkušnje opisali v društvu Ars Vitae.
Kontinuirana oskrba s prehrano in zavedanje, da bodo na ta način deležni raznolike hrane, marsikomu olajša življenje. Uporabnikom nudijo tudi brezplačno fotokopiranje, razbremenilne pogovore – njihovo število se je v času epidemije konkretno povečalo. Mnogi posamezniki pogrešajo druženje. Od naslednjega meseca naprej zato načrtujejo srečanja, ki jim bodo pomagala pri pomembnem segmentu, ki ga potrebujemo tako kot hrano, ohranjanju družabnega življenja.
