Zaradi vse višjih cen surovin in negotovosti zaradi vojne v Ukrajini, ki z Rusijo poskrbi za skoraj 30 odstotkov vsega svetovnega izvoza pšenice, so nekatere države prepovedale ali omejile izvoz hrane in surovin, predvsem pšenice, moke in mesa. Med njimi je tudi Madžarska, iz katere uvozimo največ pšenice, skoraj 56 tisoč ton. V strahu, da bo osnovnih dobrin zmanjkalo, potrošniki kupujejo zalogo, trgovci pa medtem mirijo, da je dobava hrane nemotena in imajo dovolj zalog.
Narobe svet
A tokrat nas niso zanimale zaloge živil, temveč razlika med uvozom in izvozom pšenice, koruze in seveda krompirja. Najprej k pšenici. Vsako poletje pred žetvijo te pomembne poljščine naj bi žitna veriga oblikovala odkupno ceno, ki bi bila poštena za vse deležnike – od kmeta, mlinarja, peka do trgovca. A žitna veriga se je vsako leto izkazala za mrtvo črko na papirju. Zadnjo besedo pri postavitvi cenovne lestvice so vedno znova imeli mlinarji, in še to, ko so bili kombajni že na poljih. Kartelnega dogovarjanja glede cen bojda nikoli ni bilo, so pa imeli običajno vsi enako odkupno ceno. Zato so kmetje seveda množično iskali nove prodajne poti in jih tudi našli – v tujini. Nič drugače niso in ne počnejo mlinarji. Razlika je le, da slovenska pšenica v poletnih mesecih množično potuje na zahod, v mlinarske silose pa prihaja z vzhoda.
Po podatkih statističnega urada in kmetijskega inštituta so kmetje lani pridelali 154.205 ton pšenice (zraven je všteta tudi pira), izvozili smo 94.731 ton pšenice, uvozili pa 95.408 ton. Narobe svet je torej posledica prevelikih apetitov nekaterih deležnikov v žitni verigi. Rešitev je vzpostavitev razmerij med pridelovalci, tistimi, ki žito skladiščijo, in mlinarji, meni Peter Pribožič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na KGZ Ptuj. »Ker pa je bilo žita iz uvoza dovolj, je bil odnos do kmetov, kakršen je bil.«
Raje po egiptovski krompir v trgovino kot po slovenskega na njivo
Pomembna poljščina, ki je pogosto sestavni del naših jedilnikov, je tudi krompir. Površine s krompirjem pa so se ves čas zmanjševale zaradi cenejšega uvoza. Tako so kmetje lani krompir zasadili na 2733 hektarjih, pridelali pa so ga okrog 66 tisoč ton. Uvozili smo ga 32.271 ton, največ iz Egipta, izvozili pa 15.991 ton, predvsem v Nemčijo.
Samooskrba s krompirjem je bila lani skoraj 60-odstotna. »Glede na njivske površine, ki jih imamo na voljo, bi gotovo lahko pridelali dovolj krompirja za samooskrbo. V tem primeru bi zmanjšali površine koruze,« je ocenil Pribožič. K premisleku o večji samooskrbi s krompirjem je pozval že pred dvema letoma, ko je bila razglašena pandemija. Toda pozivi niso naleteli na plodna tla. Čeprav je bilo leta 2020 posajenega za dobrih 100 hektarjev več krompirja, se je lani obseg površin ponovno skrčil. Tako kot pred dvema letoma smo tudi zdaj v času saditve krompirja, in Pribožič meni, da bi morala biti trenutna situacija spodbuda za večji obseg pridelave krompirja. »Situacija v Rusiji in Ukrajini morda res ne vpliva na oskrbo s krompirjem, ki ga uvažamo pretežno iz Afrike, pa vendarle bi ga bilo smiselno več pridelati doma. Zagotovo je na potezi država, in seveda tudi zadruge, da spodbujajo razvoj panog, kjer nismo samooskrbni.«
Letos bo pšenica suho zlato
Kmetijski minister Jože Podgoršek je sredi tega tedna zaradi blokade uvoza pšenice iz Madžarske sklical krizni sestanek z deležniki v prehranski verigi. Po neuradnih informacijah je pozval zadruge, naj poskrbijo za dušična gnojila, da bodo kmetje lahko pridelali dovolj kakovostne pšenice. Zadruge naj sklenejo zavezujoče pogodbe, vsa pšenica se mora letos pokupiti doma.
Trgovine je minister medtem pozval k zmanjšanju apetitov, je povedal Franc Küčan, podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije in predsednik Komisije za odkup in prodajo žit, in jasno dodal: »Cena pšenice je trenutno okoli 400 evrov, medtem ko je bilo lani mlinarjem 200 evrov preveč zanjo. Pšenice po 200 evrov letos ne bo!«
