vrednost direktorskega stolčka

Kdo si je z nastavitvijo Kokota na Pošto zagotovil najboljšo pogodbo?

Primož Cirman/Tomaž Modic/Vesna Vuković, Necenzurirano.si
18. 3. 2022, 17.10
Deli članek:

Kako postaneš direktor državnega podjetja, če za to ne izpolnjuješ pogojev? Pri prijateljskih odvetnikih naročiš vrsto pravnih mnenj, račun pa izstaviš svojemu bodočemu delodajalcu.

Mediaspeed
Pošta Slovenije je v času Tomaža Kokota podpisala več sto tisoč evrov pogodb z odvetniki in pravnimi svetovalci.
V ozadju ponovno Matoz
Dolgoletni odvetnik Janeza Janše in stranke SDS Franci Matoz naj bi imel ključno vlogo pri prepričevanju nadzornikov Pošte Slovenije v glasovanje za Kokota. Stal naj bi pred vrati sobe, v katerih je odločal nadzorni svet. 

Sedem mesecev se je na Pošti Slovenije vlekla saga o imenovanju Tomaža Kokota za generalnega direktorja s polnim mandatom. Na koncu je 34-letnemu izbrancu SDS, ki nima zahtevanih izkušenj za ta položaj, vendarle uspelo. Zdaj je jasno, da je morala Pošta Slovenije za to plačati račun v višini več deset tisoč evrov.

V uredništvu Necenzurirano.si so namreč pridobili dolg seznam pogodb, ki so jih v zadnjem letu dni z odvetniki in pravnimi svetovalci sklepali Kokot in člani njegovega nadzornega sveta. Večina jih je povezanih z imenovanjem novega vodstva. Njihova skupna vrednost znaša skoraj 350 tisoč evrov (brez DDV), do zdaj pa so izplačali že več kot četrtino tega oziroma nekaj več kot 91 tisoč evrov.

Eno najvišjih pogodb si je zagotovil Franci Matoz, dolgoletni odvetnik Janeza Janše in stranke SDS. Matoz naj bi imel ključno vlogo pri prepričevanju nadzornikov Pošte Slovenije v glasovanje za Kokota. Stal naj bi pred vrati sobe, v katerih je odločal nadzorni svet. Pri tem se je za odločilno izkazalo Kokotu naklonjeno poročilo zunanje kadrovske agencije, za kar je morala Pošta Slovenije odšteti 10.500 evrov.

Kdo je pomagal pri operaciji Kokot

Kokot, nekdanji občinski svetnik in kandidat stranke za župana Poljčan, je skoraj leto dni moral čakati na poln mandat. Vse od začetka aprila lani, ko so na Pošti Slovenije zaradi spora z SDS zamenjali Borisa Novaka in namesto njega začasno imenovali Kokota. V tem času ga je nadzorni svet večkrat poskušal imenovati, a neuspešno.

Kokota namreč niso želeli podpreti celo nekateri predstavniki koalicijskih strank, saj ni izpolnjeval pogojev, ki so po statutu potrebni za generalnega direktorja. Tako bi moral imeti najmanj pet let izkušenj na vodstvenih položajih v velikih gospodarskih družbah ali druge primerljive izkušnje. V resnici je bil »le« izvršni direktor v manjšem družinskem podjetju FlawlessCode in posloval prek statusa samostojnega podjetnika.

HSE
Šele ko je predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije postal Ervin Renko, je Kokotu uspelo postati generalni direktor s polnim mandatom.

Nato pa so v ospredje stopili odvetniki, pravni svetovalci in vlada:

  • Prišlo je do zamenjave uporniških nadzornikov Franca Miheliča (NSi) in Aleša Buležana (Desus), ki sta odstopila s položaja. Namesto njiju so imenovali člana SDS Igorja Škrinjarja in Nika Samca, ki je blizu tej stranki. Predsednik nadzornega sveta je postal Ervin Renko (SDS), bratranec generalnega sekretarja SDS Boruta Dolanca.

- Nadzorniki so pridobili tudi več pravnih mnenj, s katerimi bi utemeljili, da ima Kokot dovolj izkušenj. Pripravljala sta ga Franci Matoz, ki ima sklenjeni dve pogodbi v skupni vrednosti 65.000 evrov, in odvetniška družba Neffat, ki je dobila pogodbi v vrednosti 85 tisoč evrov.

  • Namesto, da bi nadzorniki iz SDS sprejeli odgovornost, ki jim jo prinaša funkcija, so za vsak primer najeli zunanjo kadrovsko agencijo Competo. Ta je »našla« Kokota in še dva prijateljska kandidata, za kar je Pošti Slovenije, kot rečeno, zaračunala 10.500 evrov. In kar je ključno, ocenila je, »da kandidat (Kokot, op. p.) izpolnjuje formalne pogoje«.

- Neuradno naj bi k izkušnjam prišteli tudi njegovo vodenje sveta zavoda Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah in sveta zavoda Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane. Gre sicer za funkciji, primerljivi članstvu v nadzornem svetu.

  • Kljub temu glasovanje za Kokota ni potekalo gladko. Po naših informacijah so bili štirje nadzorniki za, štirje pa proti, med njimi tudi predstavniki zaposlenih. Odločilen je bil dvojni glas prvega nadzornika Renka.

Kdo vse je še služil na Pošti Slovenije

Po podatkih Necenzurirano.si je bilo v času, ko je Kokot postal začasni generalni direktor Pošte Slovenije, do danes sklenjenih še 14 drugih pogodb oziroma oddanih naročil odvetnikom in pravnim svetovalcem.

Največ, kar štiri v skupni vrednosti 100 tisoč evrov, je dobil odvetnik Boštjan Repnik iz Ljubljane. Do zdaj so mu izplačali nekaj manj kot 12 tisoč evrov. Repnik, ki je do leta 2010 deloval v Dravogradu, nato pa pisarno preselil v prestolnico, je imel sicer v zadnjih dveh letih večkrat blokiran račun.

Tri pogodbe v skupni vrednosti skoraj 24 tisoč evrov je na Pošti Slovenije dobila odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki je pred Matozom zastopala Janšo. V času te vlade ji je samo sodelovanje z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) prineslo skoraj 100 tisoč evrov, njene usluge pa je najel tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Na Pošti Slovenije naj bi sicer pomagala nekdanjemu predsedniku nadzornega sveta Miheliču, ki je nasprotoval Kokotu.

STA
Nina Zidar Klemenčič je v času te vlade med drugim delala za Zdravka Počivalška, DUTB in Pošto Slovenije.

Med tistimi, ki so dobili pogodbe, velja omeniti še Odvetniško družbo Podjed, Kahne in partnerji (20 tisoč evrov), Odvetniško družbo Grešak (6380 evrov), Odvetniško pisarno Ravnikar Šurk (6000 evrov) in odvetnika Stojana Zdolška (3500 evrov). Pa tudi Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani (3000 evrov), Inštitut za gospodarsko pravo na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru (10 tisoč evrov).

Nekatere od teh pogodb so bile povezane tudi s preverjanjem zakonitosti zamenjave vodstvenih delavcev, ki jih je izpeljal Kokot. Ta je odvetnike najemal tudi za preverjanje domnevno spornih poslov svojega predhodnika.

Pod Novakom odvetniki največ dobili zaradi Intereurope

Velike vsote denarja je za odvetnike namenjalo tudi prejšnje poslovodstvo državnega podjetja, ki ga je vodil generalni direktor Boris Novak. Toda večinoma naj bi šlo za plačilo stroškov pravnega svetovanja pri nakupu Intereurope, za katero je skupaj z dolgovi odštela več kot sto milijonov evrov.

Tako je na začetku leta 2020 sklenilo dve pogodbi, vsako po 200 tisoč evrov. Dobila sta jih Odvetniška družba Kavčič, Bračun in partnerji (KBP) in odvetnik Marko Rogl. V istem času je 3,2 milijona evrov vredno pogodbo dobila svetovalna družba A. T. Kearney.