Novice Svet24

Osnovna skrb vsake države je zagotovo zagotavljanje varne hrane za prebivalstvo. Resorni minister JožePodgoršek je sicer večkrat javno zagotovil, da v Sloveniji hrane nikakor ne bo zmanjkalo, menda je imamo dovolj, a statistični podatki in realna situacija nakazujejo, da Podgoršek nima povsem prav: Slovenci hrane nimamo dovolj niti zase.

Slovenci smo odvisni od uvoza, saj nismo samooskrbni

Statistični podatki, zadnji so iz leta 2020, kažejo, da smo (bili) Slovenci s svinjskim mesom samooskrbni v 40 odstotkih. Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec je v ljubljanskem Dnevniku pred dnevi celo menil, da je stopnja samooskrbe (s svinjskim mesom) v resnici še veliko nižja, po njegovi oceni ne presega niti 35 odstotkov. Samooskrba z zelenjavo je po zadnjih podatkih statističnega urada (podatki so torej iz leta 2020) 36-odstotna, več kot polovico Slovenci uvozimo tudi sadja: samooskrba s sadjem v Sloveniji je leta 2020 predstavljala 48 odstotkov.

STA

Na področju preskrbe s pšenico smo bili v Sloveniji leta 2020 po podatkih statističnega urada samozadostni v 70 odstotkih, s krompirjem 60-odstotno, z mesom okoli 80- in z jajci okoli 90-odstotno.  

Ob začetku vojne v Ukrajini so se razmere na prehranskem trgu drastično poslabšale

Te številke so se že lani očitno znižale, letošnjega trenda, sploh pa situacije, ki nastaja po vojni v Ukrajini, strokovnjaki še ne vedo napovedati. Vojna v Ukrajini bo po pričakovanju živilskih strokovnjakov zagotovo zelo prispevala k podražitvi hrane. Tako kritičnih razmer, opozarjajo številni kmetje, v Sloveniji še ni bilo: cena goveda pospešeno raste že četrti mesec in je na zgodovinsko visoki ravni, podivjale so tudi cene žit, podražil se je repromaterial …

Je rešitev trdna agroživilska mreža ...

STA

Agrarni ekonomist Aleš Kuhar, ki je precej kritičen do pred kratkim sprejetega vladnega odloka, po katerem bodo tisti, ki imajo manj kot sto hektarjev kmetijskih površin, dobili denarno pomoč za blaženje vpliva rasti cen mineralnih gnojil in energentov na kmetijsko pridelavo, medtem ko bodo veliki, tržni pridelovalci hrane ostali brez pomoči, meni, da bi bil najučinkovitejši ukrep v teh razmerah trdna agroživilska veriga. Kot je opozoril za ljubljanski Dnevnik, so odnosi med sestavnimi členi našega agroživilskega trga – torej odnosi med kmeti, živilci in trgovci – trenutno popolnoma porušeni. Novo agroživilsko verigo bi po njegovem mnenju morala vzgojiti država.

… ali samoorganizacija slovenskega kmeta?

Samooskrba z zelenjavo je po zadnjih podatkih statističnega urada (podatki so iz leta 2020) 36-odstotna. 60-odstotno smo Slovenci smooskrbni s krompirjem. 70-odsotno smo samooskrbni s pšenico.

Mnogi rešitev vidijo v pametni oskrbi. V ta namen je nastalo že nekaj spletnih strani, prek katerih se brezplačno povezujejo tako proizvajalci kot potencialne stranke. Eno takšnih je skupaj s somišljeniki ustanovil Marjan Kogelnik. 

 »Vzpostavljamo mrežo lokalnih koordinatorjev za samooskrbo, lahko se vključi kdorkoli,« pravi Kogelnik: »Gre za to, da bodo kupci lahko pristopili do naše, slovenske hrane direktno, brez posrednikov, ki, kot vemo, znatno prispevajo k višanju cene določenega izdelka.« Gre torej za neke vrste samoorganizacijo, kako pridelke kmeta iz, denimo, Prlekije pripeljati v Belo krajino in obratno, opisuje Kogelnik.

V sklopu portala, v katerega je že včlanjenih več deset srednje velikih in majhnih kmetij, Kogelnikova ekipa meri tudi razmerje med povpraševanjem in ponudbo: »Prihodnje leto bomo že lahko vodili določeno statistiko, prek katere bomo glede na ugotovljeno točno planirali, kje v določeni regiji ali kraju kaj potrebujejo in koliko tega.«