Stanju, ko smo zavarovani in obvarovani pred nevarnostjo ali izgubo, pravimo varnost. Vse tisto, kar varnost upogiba, jo maliči in izničuje, je nevarnost, in nevarnosti je v primerjavi z varnostjo, ki lahko le je ali pa je ni, ogromno. Najhujša med njimi je vojna, ki je pravzaprav nenehno in neprekinjeno trajanje nevarnosti.
Oni dan, ko je počilo v zagrebški soseski Jarun in je za pokom zazeval krater, iz katerega se je med presenečene ljudi dvigal žvepleni dim, je hrvaški predsednik spregovoril o nevarnosti. Govoril je o incidentu in govoril je o tem, da ne razume.
Da ne razume, kako to, da je šesttonski sovjetski brezpilotni letalnik na raketni pogon s stokilogramsko bombo v trebuhu skoraj eno uro letel po Natovem zračnem prostoru, pa Nato tega ni ne javil ne zabeležil. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dan kasneje sicer razložil, da letalnik sovjetskega izvora ni bil oborožen in so ga v severnoatlantskem zavezništvu zaznali, ga spremljali, a vprašanje o tem, kako to, da Hrvatom niti z besedo niso javili, kaj in kje točno leti proti njim, je ostalo neodgovorjeno. Je pa iz Hrvaške po Stoltenbergovi izjavi prišla vest, da je bil letalnik vendarle oborožen. Z bombo, ki je eksplodirala globoko pod zemljo, kamor jo je potisnila sila padca in dronova lastna teža.
»Slovenija je na dan, ko je brezpilotni letalnik letel skozi zračni prostor treh zavezniških držav in nato strmoglavil v Zagrebu, zelo povečala pripravljenost,« je oznanil naš obrambni minister Matej Tonin in pojasnil, da se bo Slovenija v podobnih primerih nemudoma odzvala. Tega, ali bodo nad prišleke v zrak skočili šolski zlini ali pilatusi naše vojske, sicer ni povedal, kot tudi ne, da poleg propelerske zračne flote naše nebo ščitijo še nadzvočna bojna letala italijanske vojske.
Smo pomirjeni? Še ne?
»Varnost je ključnega pomena za našo blaginjo. Namen zveze Nato je s pomočjo političnih in vojaških sredstev zagotavljati svobodo in varnost njenih članic,« se glasi politično-vojaška zaveza trenutno tridesetčlanske severnoatlantske organizacije Nato (North Atlantic Treaty Organisation), in v teoriji Nato zase pravi, da »promovira demokratične vrednote in omogoča svojim članicam posvetovanje in sodelovanje glede zadev, ki so povezane z obrambo in varnostjo, s čimer se rešujejo težave, gradi zaupanje in dolgotrajno preprečujejo konflikti. Nato je zavezan k mirnemu razreševanju sporov.«
Čudovito. A zakaj že Nato ni zaznal tistih nekaj ton železa, zakaj v teh grozljivo nemirnih časih ni reagiral na raketo, ki je v Natovo nebo s hitrostjo čez 700 kilometrov na uro zarezala z vojnega območja Ukrajine? Zakaj na višino 1300 metrov, na kateri je letela stara sovjetska vodena raketa, Nato ni poslal izvidniških letal in zakaj ni vsaj opozoril ene od svojih članic, Hrvaške, na prihajajočo nevarnost?
»Sedanji red razpada in to razpadanje še ni končano. Razpadanje se bo nadaljevalo. Vsako novo urejanje se bo moralo začeti od začetka,« je pred dnevi v Odmevih lucidno presenetil nekdanji predsednik države Danilo Türk. Seveda ni eksplicitno govoril o Natu, tudi o OZN ali o kateri drugi organizaciji, ki naj bi poskrbela za mir, ne. Govoril je na splošno in med to »na splošno« lahko onkraj dvoma prištejemo tudi Nato. Tudi severnoatlantsko zavezništvo bo, ni druge, moralo biti podvrženo nekemu novemu arhitektu varnosti in stabilnosti v Evropi oziroma po svetu.
Novo urejanje, nova varnost. Novi časi, novi pristopi. Novo, skratka, ker je staro razpadlo. Se sesulo samo vase. Novo kot odgovor na slabo staro in sem, med staro, logično prištevam tudi takšne, najbolj abotne, piarovske predvolilne prijeme, kot je denimo ta z obiskom premierja Janše v Ukrajini.
Za to, da so ga fotografski objektivi ujeli med rokovanjem z Volodimirjem Zelenskim, za katerega je po Janševih medijih še pred časom veljalo, da je zadetek, prostak in brezzvezni glumač tipa Marjan Šarec, je na kocko postavil celoten evropski mir in varnost vseh Evropejk in Evropejcev. Hvala Bogu se je to nikomur koristno potovanje končalo, kot se je, a, Janez: mir se ne dela s »prijatelji«, kamor zdaj uvrščaš Zelenskega. Mir se ustvarja s tistimi, ki niso (več) prijatelji. Zakaj ne obiščeš Putina?
Sem za novo. Za nov red, nove dogovore, novo politiko. Predvsem pri nas. Po 24. aprilu to novo tudi pričakujem. Ker staro je prenevarno.
