Ne le v bolnišnicah, epidemija covida-19 je močno povečala obremenitve tudi na primarni ravni zdravstva. V zdravstvenih domovih so zagotavljali obravnave okuženih z novim koronavirusom v covidnih ambulantah, jemali so brise za testiranje na okužbo, kasneje so izvajali tudi cepljenje proti covidu-19.
Vsaj del osebja so za zagotavljanje omenjenega v številnih zdravstvenih domovih zagotovili s prerazporejanjem, večinoma zaposlenih, ki delajo na področju zdravstvene preventive.
Realizirali zgolj polovico
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so pojasnili, da je bilo lani za centre za krepitev zdravja predvidenih 7,96 milijona, za referenčne ambulante pa 24,39 milijona evrov. Od tega so zdravstveni domovi izvedli 86,27 odstotka načrtovanih programov centrov za krepitev zdravja in 51,83 odstotka načrtovanih programov referenčnih ambulant.
Zagon po prekinitvi
V več zdravstvenih domovih (ZD) so potrdili, da so po umirjanju epidemičnih razmer znova vzpostavili izvajanje preventivne dejavnosti. V ZD Ljubljana so povedali, da so največjo okrnitev preventive lani opazili v zdravstvenovzgojnih centrih, v ZD Koper pa, da preventiva odraslih deluje od začetka marca, preventivne dejavnosti za otroke in mladostnike pa niso nikoli prekinili.
Podobno je povedal direktor ZD Maribor Jernej Završnik. V ZD Maribor so januarja začeli postopno izvajanje zdravstvene preventive v referenčnih ambulantah in centrih za krepitev zdravja.
Na škodi pacienti
V ZD Maribor so v času nedelovanja določenih preventivnih dejavnosti imeli večji obseg dela v ambulantah družinske medicine, je dejal Završnik. Največjo škodo pa so utrpeli pacienti, ki so ostali brez ustreznih obravnav, in so upravičeno nezadovoljni, je dodal. Zato v prihodnosti pričakuje večji obseg obravnav pacientov »z večjimi zdravstvenimi težavami, ki bi jih sicer lahko zajeli že ob preventivnih pregledih, če bi se izvajali«.
Tudi Rok Ravnikar, predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, je povedal, da je zaradi odpovedanih preventivnih pregledov obravnava kroničnih bolezni neurejena in se diagnoze postavljajo z zakasnitvijo. Ob tem je spomnil, da je pritisk na ambulante družinske medicine že več let večji, kot zmore sistem.
V ZD Celje ocenjujejo, da je škoda zaradi prekinjene preventive ogromna, saj v času epidemije pri pacientih preventivno niso iskali posebnih težav. V ZD Koper pa pojasnjujejo, da so kljub obtožbam o neodzivnosti primarnega zdravstva sodelovali s pacienti in jih pregledovali.
Nadomeščanje nemogoče ali vsaj dolgotrajno
Ob tem se pojavlja vprašanje, koliko časa bo trajalo, da bo zdravstvenim domovom uspelo nadoknaditi zaostanek zaradi odpovedanih preventivnih dejavnosti. Završnik pojasnjuje, da so se v ZD o tem pogovarjali in ocenili, da bodo za nadomestilo zaostanka potrebovali od devet do 12 mesecev, če medtem ne bo novega poslabšanja epidemičnih razmer. Ravnikar pa ocenjuje, da izpad zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov ne bo nadomeščen. »Če bi se zdravnikom dopustilo, da se ukvarjajo z diagnostiko in zdravljenjem, za kar so izobraženi, bi že ob trenutnih kapacitetah veliko več bolnikov prišlo do ustrezne obravnave,« je poudaril.
Dodal je, da je za to potrebna politična volja z učinkovitimi sistemskimi ukrepi reorganizacije in optimizacije zdravstvenega sistema ter ustrezna digitalizacija zdravniškega dela z informacijsko podporo.
