»Ko ljudje uredijo svoj dom, pravijo, da zadihajo, občutijo mir in živost hkrati,« mi potrdi Tina, tako prijetna sogovornica, da najin pogovor prav neekonomično razpotegneva na dolgi dve uri klepeta. Moji pomisleki, ko sem se z njo dogovarjala za pogovor, so bili predvsem, ali res potrebujemo priročnike in delavnice ter celo svetovalce že za tako osnovne življenjske reči, kot je pospravljanje svojega doma.
Pospravljen dom pospravi tudi naše misli
»Ko enkrat res temeljito pospravimo svoj dom, iz njega odstranimo vse, kar nam ne služi, kar za nas nima podpirajoče vrednosti. Tako imamo doma le tisto, kar nas razveseljuje in kar res potrebujemo ter nam lajša življenje. Vse stvari imajo svoje mesto in so lahko dosegljive ter pregledno shranjene. V takšnem domu je preprosto vzdrževati red, zelo skrbno tudi premislimo, kaj v dom prinašamo. Kdor temeljito pospravi svoj dom, postane tudi odgovornejši potrošnik. Urejen dom nam ne daje le več prostora, ampak tudi več časa in jasnih misli, tako da svojo pozornost usmerjamo na tisto, kar je za nas pomembno. Tudi vsakodnevna opravila opravljamo z manj truda. Vprašanje, kaj nas veseli, je preprosto in hkrati zelo močno, saj s tem prepoznamo, kako želimo živeti. To lahko prenesemo tudi na druge ravni svojega življenja: v naš koledar, aktivnosti in odnose. Cilj urejenega doma namreč niso le lepo organizirane police, omare in predali, ampak polno in osmišljeno življenje. Raziskave kažejo, da urejen dom spodbuja pozitivno naravnanost in zdrave navade, vpliva na odnose in jasne misli ter celo na kakovost spanca. Raziskave tudi kažejo, da zlasti pri ženskah preveč fizičnih stvari in natrpanost v prostorih povečuje stresni hormon kortizol.«
Okostnjaki v omarah
Tina pravi, da sistem Japonke Marie Kondo ni sistem, kjer bi najprej pospravili kopalnico, nato kuhinjo … »To pospravljanje se od običajnega razlikuje po tem, da se ne pospravlja po prostorih, temveč po kategorijah. Najprej pa se moramo odločiti, da želimo pospraviti, saj bomo temu morali nameniti nekaj časa, energije in pozornosti – nihče ne more pospraviti namesto nas. Preden se lotimo, je pomemben tudi razmislek, zakaj želimo pospraviti in kaj želimo s tem izboljšati in da smo pri tem kar se da konkretni, na primer, kako se želimo počutiti, ko bo dom pospravljen. Potem se lotimo pregledovanja stvari po kategorijah po določenem vrstnem redu. Tako je pospravljanje obvladljivo in ničesar ne zgrešimo ali prelagamo, temveč stvari pregledujemo zelo sistematično, kar nam olajša delo in pospravljanje tudi res zaključimo.«
Začnemo pri oblačilih
»Začnemo pri oblačilih, saj najlažje prepoznamo, kaj imamo radi, kaj radi nosimo in v katerih kosih oblačil se dobro počutimo. Nadaljujemo s knjigami, nato z dokumenti, sledi vse drugo, kar prav tako pregledujemo po kategorijah (hišni tekstil, čistila, športna oprema itd.), in na koncu še sentimentalne stvari, kar je najtežje. Začnemo torej z najlažjimi stvarmi, s tem krepimo zaupanje v svoje odločitve, kaj nas veseli in kaj ne.
Pomembno je, da pri pregledovanju stvari vzamemo v roke. Ni namreč enako, ali gledamo knjige na polici ali garderobno omaro, ko je vse v njej, ter tako ocenjujemo, kaj bomo obdržali in česa ne. Pomembno je, da damo vse, na primer vsa oblačila, na eno mesto. Tudi tista, ki jih ne hranimo v osrednji garderobni omari, temveč v drugih prostorih v domu. Ko vidimo, koliko vsega imamo, ima to veliko moč, saj se zavemo, koliko je vsega in koliko od tega res potrebujemo oziroma radi nosimo. Ko so stvari zložene po policah, tega namreč ne moremo zaznati.«
»Šele ko stvari, na primer kos oblačila, vzamemo v roke, spoznamo, ali nam vzbujajo radost ali ne. Z urejanjem doma ta občutek brusimo, zato je pomembno, da začnemo pri lažjih odločitvah, ne pa pri tistih s čustveno vrednostjo.«
Tudi skladiščenje po škatlah je kopičenje
»Po metodi Marie Kondo se dejansko soočimo z vsem, kar imamo. Včasih je lažje kupiti lepe škatle in stvari pospraviti stran od oči, vendar s tem nismo ničesar naredili, le odločitve smo prenesli na pozneje ali na nikoli. Na temeljito pospravljanje se je treba pripraviti z odločitvijo in s svojimi razlogi zanj, saj nam razum ponuja neštete razloge, zakaj bi stvari obdržali: morda nam še kdaj pridejo prav, ali so bile drage, ali smo na njih čustveno navezani. Pri temeljitem pospravljanju se zazremo vase, kaj imamo radi in kaj nas veseli, pri tem moramo biti iskreni do sebe. Zato pravimo, da gre pri tem načinu za pospravljanje od znotraj navzven, saj vključuje naše misli in občutke. To je včasih težko, vendar kdor se za to odloči, občuti velike pozitivne spremembe. Moja vloga pri tem je, da druge vodim in jim pomagam, da urejanje doma zaključijo ter gredo v življenju naprej. Gre za zelo spoštljiv in oseben pristop, pri katerem poudarek ni na tem, koliko bomo zavrgli, temveč kaj nas veseli. Vsak ima svoja veselja in prav je tako, za te stvari, ki nas veselijo, je treba narediti prostor. Gre za zelo preprosto filozofijo, ki je navdušila tudi mene, saj združuje radost, ki izhaja od znotraj, preprostost, funkcionalnost, lepoto in praktičnost.«
Ni treba, da darilo obdržimo
Podarjene stvari nam, roko na srce, niso vedno všeč. Jih moramo obdržati, celo dati na vidno mesto le zato, da darovalca ne bi prizadeli ali ne bi imeli slabe vesti? Tudi pri darilih se Tina ozira na naš občutek, ali nas podarjena stvar razveseljuje ali ne. »Če imamo podarjeno stvar radi, jo seveda obdržimo, sicer jo s hvaležnostjo damo naprej. Ni treba, da jo obdržimo samo zato, ker smo jo dobili v dar. Kdor vam podari darilo, s tem izraža svoje občutke do vas, in pravi namen darila je dosežen, ko ga prejmete.«
Potrebovali boste od 14 dni do štiri mesece
»Smiselno je, da s pospravljanjem opravimo naenkrat, saj bodo tako spremembe urejenega doma občutnejše. Nekomu bo to vzelo 14 dni, drugemu več mesecev, priporočljivo pa je, da to ni več kot štiri oziroma res največ šest mesecev. Koliko časa nam bo tako pospravljanje vzelo, je odvisno od količine stvari, velikosti prostorov, članov v gospodinjstvu in tudi zavzetosti. Pomembno je tudi, da si pred temeljitim pospravljanjem sami določimo datum, do kdaj želimo končati. Ko pridemo do konca, ne pospravljamo več, temveč stvari le vračamo na svoje mesto, kar postane zelo preprosto, prav tako tudi druga vsakodnevna opravila in čiščenje.«
