V nekaterih državah, tudi evropskih, že prevladuje podrazličica omikrona BA.2. Zanjo naj bi veljalo, da se širi še hitreje od prvotne različice (bila naj bi od 30 do 50 odstotkov bolj nalezljiva) in bi lahko bila tudi nevarnejša.
Prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo, je sicer povedal, da za zdaj razpoložljivi klinični podatki ne potrjujejo, da bi bila BA.2 smrtonosnejša. »Vemo, da je zaščita s protitelesi manj učinkovita in da je BA.2 bolj kužna. Japonska študija na živalih je pokazala možnost, da bolj prizadene pljuča, vendar tega ne moremo neposredno prenesti na človeka.« Kot pravi, tudi v Sloveniji narašča delež različice BA.2 in bo v nekaj tednih najbrž postala prevladujoča.
Že 160 različic virusa
Po podatkih Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so od začetka leta do konca februarja sekvencirali največ različice omikron (pri malo več kot 6000 osebah). V tem obdobju so njeno podlinijo BA2 zaznali pri 187 osebah. Zanimiv je sicer podatek, da so med 32.637 vzorci iz leta 2021 in 2022 dokazali kar 160 različic virusa SARS-CoV-2, vključno s podlinijami različice omikron, delta in alfa. Od tega največ delte (pri okoli 15.000 osebah) in omikrona (pri okoli 6000 osebah).
Kaj se dogaja po svetu
Jerala pravi, da je trenutno najslabše v Hong Kongu in da se slika v tem mestu razlikuje od ostale Kitajske. »V Hong Kongu je bilo do tega vala zelo malo okužb in žrtev, za omejevanje virusa pa niso uporabljali tako ekstremnih pristopov masovnega testiranja in zapiranja kot v nekaterih kitajskih mestih. Res pa je v Hong Kongu izjemno visoka gostota prebivalcev. Tam je zdaj prevladujoča različica BA.2, sorodnica omikrona. Poglavitni problem je, da je tam med starejšimi od 80 let delež cepljenih nizek, le 34-odstoten. Zato je število žrtev izjemno naraslo. Beležijo jih skoraj 300 na dan, kar bi za Slovenijo ustrezalo 77 žrtvam dnevno, kolikor jih nismo dosegli nikoli med epidemijo. Le nekoliko počasnejše naraščanje okužb in trend rastočih smrti beležijo v Južni Koreji,« je pojasnil.
Tudi v Veliki Britaniji se ponovno viša delež sprejemov v bolnišnice, kar je po njegovem mnenju najverjetneje posledica opuščanja ukrepov ter manjše zaščite starejših po predhodni okužbi in cepljenju, morda tudi v kombinaciji z večanjem deleža BA.2. »Februarski podatki iz Velike Britanije potrjujejo večjo kužnost BA.2, ne pa vpliva na težji potek bolezni. Moramo pa počakati na analizo sedanje rasti hospitalizacij, ko je delež BA.2 v Veliki Britaniji zrasel na 25 odstotkov.«
Da ne pride do požara ...
Epidemija se sicer pri nas zmanjšuje. Na vprašanje, ali se lahko to spremeni, sogovornik odgovarja, da število okužb kaže trend naraščanja skoraj povsod po Evropi. »Virus seveda ni izginil, ampak je prisoten v še kar precejšnjem obsegu. Tako se lahko razplamti kot večji požar, če opustimo požarno stražo. Obseg naraščanja okužb bo zelo verjetno omejevalo dejstvo, da se je okužil velik delež prebivalstva, ki je vsaj delno zaščiten pred hujšim potekom. Menim, da je smiselno, da predvsem ranljivejši še naprej upoštevajo vse zaščitne ukrepe in predvsem manjše število tveganih stikov ter uporabo zaščitnih mask,« je izpostavil.
Napoved
Meni, da bosta pomlad in poletje prispevala k manjšem številu okužb zaradi več prezračevanja in manj zadrževanja v zaprtih prostorih. »Skoraj vsi modeli napovedujejo, da kmalu ne bo prišlo do ponovnega večjega vala. Obsežen delež doslej okuženih skupaj s precepljenimi bo najbrž preprečil večji delež hospitalizacij, čeprav je jasno, da pri tem virusu ne moremo računati na čredno imunost. Zato moramo zagotoviti zaščito bolj ogroženim, vsaj z nošenjem mask tistih v neposredni bližini, z zračenjem in testiranjem,« je sklenil in dodal, da se je treba pripraviti ne jesenski poživitveni odmerek, po možnosti s prilagojenim cepivom, če se bo dobro izkazalo v kliničnih testih, ki že potekajo.
