Zveza, ki trenutno povezuje 14 okoljskih društev in šest neprofitnih zasebnih zavodov, je prejšnji teden podprla dopolnila, ki so jih k predlogu novega zakona o varovanju okolja (ZVO-2) v parlamentarno obravnavo vložili pri Gospodarski zbornici Slovenije. Predsednik ZEG Karel Lipič pričakuje, da bodo dopolnila podprle tudi poslanske skupine.
Kako pomemben je predlog novega zakona o varovanju okolja (ZVO-2) za vaše gibanje?
Urediti želimo to področje v državi in prav zaradi tega v Moravskih Toplicah že petindvajset let zapored sklicujemo posvet prav o ravnanju z odpadki oziroma odpadno embalažo. Ta tema, ki je zdaj spet postala aktualna znotraj ZVO-2, je bila tudi predmet lanskega posvetovanja, prav tako smo o tem govorili dve, tri leta nazaj.
Že v zaključkih lanskega posveta smo skozi strokovno razpravo, prisotna pa so bila tudi komunalna podjetja in družbe za ravnanje z odpadno embalažo, opozarjali na to težavo. Že lansko jesen smo podprli prizadevanja, da se čim prej uvedejo spremembe, in takrat smo sodelovali še z zbornico komunalnega gospodarstva, v tej drugi, najnovejši podpori pa sodelujemo neposredno z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS). Naš namen je, da to področje dokončno uredimo. Že 30 let ves čas delujemo na področju odpadkov in odpadnih embalaž, in res si želimo, da se težave razrešijo.
Kje vidite glavno težavo?
Ne toliko v slabem dogovarjanju med posameznimi člani zbornice in različnih interesih kot v tem, da ministrstvo za okolje in prostor v vseh svojih mandatih do zdaj ni bilo sposobno te problematike urediti. To traja vse od časov ministra Jazbinška. Nekatere stvari se na področju ravnanja z odpadno embalažo sicer premikajo, vendar po mojem mnenju še ne dovolj. To se zrcali tudi znotraj ZVO-2.
Monopolni ureditvi trga na področju ravnanja z odpadno embalažo nasprotujete. Zakaj ne sledite ministru Vizjaku, ki tukaj vidi zgolj eno družbo, in ni skrivnost, da ima v mislih družbo Slopak?
V ZEG nikdar nismo bili naklonjeni temu, da se stvari koncentrirajo v le eni družbi. Tudi politika se zadnje čase tako obnaša in ni treba za to v detajle, saj se že s prostim očesom vidi, da želi politika skoncentrirati vse moči pri nekom, ki odloča o vsem. Ta pristop ni najboljši, poleg tega pa nas v ZEG najbolj moti dejstvo, da v času pisanja ZVO-2 ministrstvo, ki ga zdaj vodi minister Andrej Vizjak, ni doseglo široke javne razprave ne znotraj zborničnega sistema ne znotraj strokovnih institucij ter samega ministrstva za okolje in prostor. Vemo, da je covid naredil svoje in da je večina sestankov in soočenj, če naj jim tako rečem, odpadla, a kljub temu: ZVO-2 je napisan v nekem zelo ozkem interesnem krogu in zato se je konflikt interesov pojavil tudi znotraj članstva GZS.
V zadnjem pismu ste iz ZEG javnosti sporočili, da podpirate dopolnila GZS, ki so nastala kot odgovor na predlagani Vizjakov zakon.
Stvari, ki smo jih napisali, imajo strokovne osnove. Naj izpostavim le nekatere pomanjkljivosti: organizacija, ki bo po predlogu ZVO-2 urejala sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), bo pridobila pooblastila za vzpostavitev standardov ravnanja z odpadki in varstva okolja, pridobila bo tudi pooblastila za nadzor nad celotnim sistemom PRO.
Z dopolnili, ki so bila vložena, podpiramo pa jih tudi mi v ZEG, bo vpliv proizvodnih podjetij, ki bodo financirala takšen sistem, omogočen, prav tako vpliv na izbor izvajalcev ravnanja z odpadki, kar bo ohranilo konkurenčno okolje in omogočilo razvoj. Okoljevarstvenim organizacijam in drugim deležnikom se s tem omogoča sodelovanje v sistemu PRO, kar bo zagotovilo gospodarnost sistema in preprečilo nasprotje interesov oziroma korupcijska tveganja, poleg tega bodo zakonska dopolnila omogočila preglednost delovanja organizacije in sistema PRO, odpadki pa se ne bodo več kopičili v skladiščih komunalnih podjetij.
ZVO-2 na področju ravnanja z odpadki namreč ne izpostavlja ustreznih standardov, še vedno ni normativa glede načina kvalitetnega zbiranja odpadkov in reševanja problematike nečistoče, predlog zakona prav tako na vzpostavlja nadzora nad sistemom PRO. Predlog zakona po mojem mnenju ustvarja kolizijo interesov in korupcijska tveganja.
Torej ministrstvo pri pisanju novega zakona poleg mnenja družb, ki se ukvarjajo z odpadno embalažo, ni upoštevalo niti mnenj naravovarstvenikov.
Ministrstvo se pri snovanju zakona ni branilo le stroke, temveč tudi ni želelo vključevati v dialog nevladnih okoljskih organizacij, ki imajo v resnici veliko znanja, ki bi lahko pripomoglo k bistveno kvalitetnejši zakonodaji od te, ki je bila predstavljena in pri pripravi katere nismo sodelovali.
V zadnjih treh letih smo imeli v ZEG letno najmanj deset do dvanajst presoj vplivov na okolje. Te stvari nam počasi, a vztrajno onemogočajo.
Na kakšen način?
Razpisov, na katere si se lahko prijavil in nanje vlagal strokovne pripombe oziroma si bil enakovreden soudeleženec v razpravi, ki je navadno potekala na Arsu, je čedalje manj. Naj omenim le primer Magna: tam smo bili zraven tako pri prvi kot drugi razpravi in pri drugi smo bili edina nevladna okoljska organizacija s statusom društva v javnem interesu. Opravili smo dva strokovna razgovora z vodstvom Magne in moram priznati, da so nam prisluhnili tako na področju gradnje lastne čistilne naprave kot kje drugje. Pa nismo bili aktivni in uspešni le tukaj, pri Magni: podjetij, kjer smo imeli možnost prisostvovati s svojimi strokovnjaki, je bilo veliko. Tudi na področju jedrskih odpadkov, kjer smo edina nevladna okoljska organizacija, ki ima status društva v javnem interesu pri gradnji odlagališč za visokoradioaktivne odpadke; to se že gradi, upoštevaje naše pripombe. Pripomogli smo tako pri sami izgradnji kot pri njenem nadzoru.
Kaj pričakujete: bo minister Andrej Vizjak naposled vendarle upošteval amandmaje, ki so bili dani na mizo prejšnji teden? Nam na to vprašanje z ministrstva še niso odgovorili, vemo pa, da bo nadaljevanje seje parlamentarnega odbora, ki je bila prejšnji teden prekinjena prav zaradi teh dopolnil, na sporedu že jutri.
Na odboru za infrastrukturo in okolje bom tokrat prisoten tudi sam, saj želimo poslancem tudi direktno prenesti, kaj menimo o samem zakonu in njegovih stranpoteh. Prejšnji teden nisem bil prisoten na seji odbora, ker sem preboleval covid, sem si pa dogajanje ogledal prek prenosa. In ja, kaj je botrovalo temu, da zadnjič seje niso končali? Ugotovili so, da niso upoštevali pripomb GZS, in to je bil eden izmed glavnih vzrokov, da se je zgodil tako nenaden umik točke z dnevnega reda.
Kaj se bo zgodilo po enem tednu? Pričakujem, da bodo službe znotraj ministrstva za okolje in prostor resno obravnavale te amandmaje, ki jih poleg gospodarske zbornice in skupine podjetij, ki so jih pripravila, podpiramo tudi mi. Pričakujem, da bodo amandmaje upoštevale tudi poslanske skupine. Menim, da obstaja velika možnost, da bo šlo pri glasovanju na parlamentarnem odboru v smer podpore našim prizadevanjem in amandmajem.
Torej pričakujete, da bo Vizjak odstopil od ideje o monopoliziranju trga z odpadno embalažo?
V ZEG to pričakujemo in tudi zahtevamo. V državi namreč že 30 let nismo vzpostavili jasne politike ravnanja z odpadki. Želimo, da se stvari prediskutirajo znotraj stroke, gospodarske zbornice in podjetij, ki so v tem primeru združili moči v skupni predlog, kar se doslej še ni zgodilo. Do zdaj je politiki vsak prinašal le svoje predloge. Se pa bojim, da kakšne resne strokovne razprave v sredo v parlamentu kljub temu ne bo, bolj bodo, po mojem mnenju, prevladovali interesi po dobičku, prevladovanju in korupciji.
