Ko je Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, v začetku meseca postala Slovenka leta, se je na revijo Jana iz vrst SDS usul val kritik. Številni so se zgražali, zakaj tega priznanja ni prejela Urška Bačovnik Janša, saj da si ga zasluži, ker ni le zdravnica, ampak tudi humanitarka. Toda njena dobrodelna dejavnost je očitno le predstava za strankarsko javnost.
Danes namreč razkrivamo, da je soproga Janeza Janše uradna zastopnica skrivnostne dobrodelne fundacije, ustanovljene na sedežu SDS, ki že od lani nima transakcijskega računa, prav tako ni vpisana v razvid humanitarnih organizacij pri ministrstvu za delo. Gre za Ustanovo Vrtnica za pomoč ljudem v stiski, ki je bila registrana aprila 2000, Urška Bačovnik Janša pa je njeno vodenje prevzela leta 2015. Njeni ustanovitelji so štirje vidni člani SDS: poslanec Branko Grims, župan Ivančne Gorice Dušan Strnad, namestnica vodje kabineta predsednika vlade Nika Dolinar in generalna sekretarka poslanske skupine SDS Maja Prezelj. S čim se ukvarja fundacija, ni jasno. Akt o ustanovitvi navaja, da je njen namen »finančna in materialna pomoč telesno in duševno prizadetim ljudem, socialno ogroženim, zbiranje sredstev za izgradnjo in nakup objektov in naprav za bivanje ljudem, ki potrebujejo posebne pogoje bivanja, zdravljenja ali rehabilitacijo ter zbiranje sredstev za izgradnjo ali nakup objektov za stanovanjske skupnosti in organizacijo le-teh«. Če se humanitarne organizacije borijo za vsak evro, ki ga lahko dobijo, je pri Ustanovi Vrtnica drugače. Že nekaj časa ji namreč na zakonit način sploh ni mogoče donirati denarja za dobrodelne namene.
Od lani brez bančnega računa
Ustanova Vrtnica tako nima statusa humanitarne organizacije. Po zakonu ga lahko pridobi s pravnomočno odločbo, ki jo pridobi pri ministrstvu za delo, in vpisom v razvid. Vanj se lahko vpišejo le društva in zveze društev. Vrtnica je registrirana kot ustanova. Četudi bi lahko na ta način po oceni naših sogovornikov iz nevladnih krogov izkoristila eno od pravnih lukenj, ki vladajo na tem področju, pa denarja ne more prejemati, saj sploh nima odprtega transakcijskega računa. Zaprla ga je julija lani, torej že v času tretje Janševe vlade.
S tem Ustanova Vrtnica krši davčno zakonodajo. Na finančni upravi (Furs) so nam namreč pojasnili, da morajo imeti v skladu z zakonom o davčnem postopku vsi poslovni subjekti odprt transakcijski račun pri ponudniku plačilnih storitev, banki ali hranilnici. »Poslovanje brez transakcijskega računa predstavlja prekršek po 14.a točki prvega odstavka 397. člena zakona o davčnem postopku, za katerega se samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo do 10.000 evrov, pravna oseba pa se kaznuje z globo do 30.000 evrov,« so nam odgovorili. Za prekršek se kaznuje tudi odgovorna oseba. V Ustanovi Vrtnica je to Urška Bačovnik Janša, ki ji grozi globa v višini do 4000 evrov.
Tudi denarja iz dohodnine ne želijo
V Ustanovi Vrtnica so se vnaprej odrekli tudi delu dohodnine, ki bi ga lahko prejemali od davkoplačevalcev. Urška Bačovnik Janša jo je namreč leta 2020, takoj po zamenjavi oblasti, umaknila s seznama upravičencev, ki jim davkoplačevalci lahko namenijo del dohodnine. Še leta 2019 je bila Vrtnica na tem seznamu, je razvidno iz dokumentov, objavljenih na spletnih straneh finančne uprave. Takrat ji je 53 davkoplačevalcev namenilo skupno 456 evrov.
Še leta 2017 je imela Ustanova Vrtnica na računu skoraj 16.000 evrov. Zadnji dostopni podatki kažejo, da je bilo leta 2020 tega denarja le še za 6571 evrov. V vsem tem času ustanova ni imela poslovnih prihodkov. Podatkov o poslovanju v lanskem letu še ni. V zadnjih šestih letih je ustanova organizirala dva, uradno dobrodelna dogodka, ki so se ju v večini udeležili le člani SDS. Konec novembra 2016 je tako skupaj z Ustanovo Ivana Cankarja za štipendiranje, ki je prav tako registrirana na sedežu SDS, vodi pa jo njena evropska poslanka Romana Tomc, priredila koncert, ki ga je obiskal tudi Janša.
»Vem, da je Urška zelo žalostna, in jaz tudi, ko prebirava ta pisma, ki prihajajo na Vrtnico. Ljudje izražajo svojo stisko in vidi se, da gre za iskrene besede, za okorno pisavo rokopisov, kjer mamice prosijo za pomoč, predvsem mamice samohranilke za pomoč pri šolanju otrok ali za denar za plačevanje položnic. Tega je v Sloveniji preveč, kar je škoda. Slovenija ima potencial, da bi tudi brez dobrodelnosti v njej lahko poskrbeli za vse,« je takrat novinarju Nova24TV dejal prvak SDS. Le dva tedna pozneje se je odpravil na počitnice v golf letovišče na Mavriciju v Indijskem oceanu, kjer sta mu družbo delala lobist Božo Dimnik in lastnik skupine Marand Andrej Marčič, dva od največjih dobaviteljev slovenskega zdravstva.
Finančne transakcije Janše in soproge
Zakaj torej sploh še obstaja fundacija, ki naj bi bila dobrodelna, a ji denarja ni mogoče donirati? Je v »spečem« stanju zaradi kakšnih drugih transakcij? Kot je znano, se je v finančni preiskavi proti Janezu Janši, ki jo je pred leti uvedlo specializirano državno tožilstvo, znašla tudi njegova soproga. Urad za preprečevanje pranja denarja je leta 2013 začel preiskovati sumljive denarne transakcije, ki jih je v imenu Janše izvajala Nataša Pajenk, bančna uslužbenka in sestrična Urške Bačovnik Janša. Janša in soproga sta Pajenkovi več let prinašala večje vsote gotovine, ki jih je Pajenkova polagala na svoj račun in s tem denarjem pokrila več 10.000 evrov njunih stroškov.
Leta 2015 pa so tožilci poleg zakoncev Janša in Pajenkove v okviru preiskave izvora dela premoženja Janeza Janše pod lupo vzeli tudi Janševega brata in poslovneža Rajka Janšo. Temu uspe v obdobjih, ko Janez Janša vodi vlado, praviloma občutno izboljšati poslovanje svojih podjetij in krepko povečati obseg njihovega poslovanja z državo. V nobenem od teh primerov sicer ni bilo sodnega epiloga. Potem ko je tožilstvo proti Janezu Janši leta 2017 vložilo tožbo za odvzem približno 400.000 evrov premoženja nezakonitega izvora, je ustavno sodišče razveljavilo del zakona, na podlagi katerega je bila vložena tožba, zato jo je tožilstvo leta 2018 umaknilo.
