»Pošta Slovenije sklepa o začetku pregleda s strani računskega sodišča ni prejela. Je pa prejela zahtevek za predložitev določenih podatkov, ki mu jih bo v skladu z zakonom o računskem sodišču tudi posredovala,« so za Večer odgovorili s Pošte Slovenije.
Po poslovniku računskega sodišča morajo zahtevane informacije in podatke poslati v osmih dneh. Nato se bo računsko sodišče, ki mu predseduje Tomaž Vesel, odločilo, ali bo izvedlo revizijo ali ne, in to objavilo na svoji spletni strani. Neuradno napeti odnosi med nadzorniki in njihovimi političnimi botri naj ne bi bili predmet morebitne revizije, sicer bi moral biti revidiranec Slovenski državni holding (SDH).
Kot poroča Večer, Vesel v svojih nastopih ne skriva nezadovoljstva nad nekaterimi postopki koalicije, kamor bi lahko prišteli tudi kadrovsko kombinatoriko, v kateri vladna SDS ne izbira sredstev. Večer ob tem spominja na tesen izid glasovanja o imenovanju 37-letnega Tomaža Kokota za generalnega direktorja Pošte Slovenije s polnim petletnim mandatom, ko je o imenovanju odločil dvojni glas predsednika nadzornikov Ervina Renka (SDS).
Odstopili že trije nadzorniki
Odvetnik Franci Matoz, ki zastopa tudi premierja Janeza Janšo, je s pravnimi mnenji utemeljeval, da Kokot izpolnjuje pogoje za imenovanje, četudi ni bilo čisto tako, vsaj kar zadeva pet let vodenja velikih družb. Nadzorniki, poleg Renka predstavniki kapitala Tomaž Kostanjevec, Matjaž Fortič, dr. Niko Samec, Igor Škrinjar in trije predstavniki zaposlenih Dijana Kos, Saša Gržinič in Vlasta Vidrih, so bili namreč razdvojeni na štiri glasove za in štiri proti. Ob tem naj bi bili neuradno »nadzorovani« zlasti predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu. Dan po imenovanju Kokota je Kostanjevec podpisal odstopno izjavo, nato se je odločil še za izstop iz nadzornega sveta Mariborske livarne in odstop z mesta direktorja javne agencije Spirit. Da je Kostanjevec iz nadzornega sveta Pošte izstopil iz osebnih razlogov, je kasneje pojasnil prvi nadzornik Renko. Kostanjevec je že tretji nadzornik, ki je v zadnjem letu izstopil iz nadzornega sveta. To sta namreč avgusta lani ob prvem poizkusu imenovanja Kokota zaradi neizpolnjevanja pogoja o petih letih vodenja velikih gospodarskih družb storila tudi Franci Mihelič iz NSi in Aleš Buležan iz Desusa.
KPK POŠTE SLOVENIJE ŠE NE OBRAVNAVA
Katja Mihelič Sušnik, vodja službe za nadzor na KPK, je na nedavni novinarski konferenci dejala, da primera političnih pritiskov nad nadzornike Pošte Slovenije ne obravnavajo. Na vprašanje, ali jim SDH ni posredovala prijave, je odgovorila, da niso prejeli nikakršne prijave v tem primeru. Robert Šumi, predsednik KPK, pa je dodal, da bodo v primeru pridobljene dokumentacije, ali če se bo izkazalo, da je treba izvesti postopke, te kot v vseh ostalih primerih tudi opravili.
Na SDH dve prijavi pritiskov in prijava suma kaznivih dejanj
Medtem sta v zadnjem letu na Slovenski državni holding (SDH) romali že dve prijavi o nedopustnih pritiskih na neodvisnost nadzornikov, poroča Večer. Eno izmed njih je decembra podal Matjaž Fortič, na katerega je želel vplivati sekretar stranke Konkretno (nekdanje SMC) Miha Rebolj. »Za prijavo političnega pritiska je potreben pogum, žal pa se po moji prijavi na SDH ni zgodilo nič,« je za Delo povedal nadzornik Fortič. Tomaž Kostanjevec je dodal, da se je pri kolegu nadzorniku Fortiču pozanimal, kaj je naredil, komu in kaj je prijavil ob političnem pritisku. »Njegova pot je prava, a bi morala imeti drugačen epilog,« je povedal in dodal: »V nadzornem svetu Pošte Slovenije sem ravnal skladno z veljavno zakonodajo ter načeli skrbnosti in dobrega gospodarja. Plačal sem ceno.«
Na SDH je v začetku februarja prispela še prijava z naznanitvijo suma kaznivih dejanj. »Prijavo obravnavamo v skladu z internimi postopki o ravnanju v primeru domnevnih nepravilnosti in zaščiti prijavitelja,« so za Večer odgovorili s SDH. Sum povzročitve kaznivih dejanj je prejela tudi policija. Očitki prijavitelja naj bi bili povezani z obdobjem, ko je Tomaž Kokot Pošto Slovenije vodil kot začasni generalni direktor in s pomočnikom poslovodstva Martinom Mlakarjem. Spomnimo, da je Pošta Slovenije avgusta lani predčasno razrešila več vodilnih delavcev (Franca Predikako, Uroša Fonoviča in Andreja Masla). Večina uveljavlja svoje pravice na delovnem sodišču, s pomočjo odvetnika Tomaža Osolnika pa razmišljajo tudi o kazenski odgovornosti vpletenih.
